Državljani sveta si želijo prispevati k naši prihodnosti

Tudi ko je gospodarska kriza popustila, se je trend izseljevanja mladih strokovnjakov nadaljeval. Kakšno okolje potrebujejo, da se bodo vrnili?

Objavljeno
26. december 2019 20.24
Posodobljeno
27. december 2019 06.45
Nina Leskovec, direktorica fundacije Asef, s soprogom Juretom, izrednim profesorjem na Stanfordu, ter Miha Troha, vodja oddelka za energetiko v podjetju COMCOM na sprejemu pri predsedniku republike. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Pridobivanje dodatnega znanja in izkušenj, večja možnost za intelektualni razvoj, boljši pogoji za raziskovanje. To so razlogi, da se študenti različnih smeri odločijo za odhod iz Slovenije v tujino. Po letu 2008 se je trend izseljevanja mladih možganov zelo povečal, k čemur je pripomogla predvsem gospodarska kriza. A tudi ko je ta popustila in se je ekonomska slika Slovenije izboljšala, se trend izseljevanja mladih ni ustavil.

Mladim strokovnjakom, izobraženim v tujini, je v sodelovanju z Društvom v tujini izobraženih Slovencev (Društvo VTIS) danes svoja vrata že sedmič odprl predsednik republike Borut Pahor. Vsi po vrsti so zatrjevali, da želijo prispevati k (boljši) prihodnosti Slovenije in ji prinesti znanje, ki so ga dobili na tujih univerzah.

»Sam sem šel v tujino po nova znanja, igrat na večji oder, hkrati pa nikoli nisem pozabil, da sem Slovenec. Skrbim za dobre povezave Slovenije s tujino,« je dejal Jure Leskovec, izredni profesor na univerzi Stanford.



Po njegovem mnenju je naravno, da gredo ljudje po nove izkušnje v tujino, a država ne sme izgubiti stika z njimi, ampak jih načrtno privabljati nazaj. »V industriji že dobro razumejo, da ljudje s temi izkušnjami pomenijo veliko dodano vrednost, podobno je tudi na izobraževalnem področju.«

Na okrogli mizi ob sprejemu pri Pahorju posvetili 100-letnici Univerze v Ljubljani, so si bili sogovorniki – Vid Čibej, pravnik v ZDA, Miha Pipan, čigar zagonsko podjetje deluje v okviru Univerze Cambridge, Gabriela Kalčikova, predavateljica na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, in Urška Slapšak z Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete UL – enotni, da je naša izobraževalna ustanova dobra.

»V tujino vsi odhajamo iz podobnih razlogov. Sam v ZDA nisem šel zato, da bi tam ostal, sem pa na Harvard prišel dobro opremljen z znanjem ljubljanske pravne fakultete. Ponosni smo lahko na naše univerzitetno šolstvo,« je bil jasen Vid Čibej.

image
V okviru današnjega dogodka je potekal tudi pogovor o 100-letnici univerzitetnega študija v Sloveniji. FOTO: Blaž Samec/Delo


Na simpoziju vzroki in rešitve za »vrnitev domov«


Člani društva VTIS so na začetku tedna organizirali tudi 4. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, na katerem so predstavili tudi rezultate ankete med svojimi člani. V njej so poskušali odgovoriti na dve najpomembnejši vprašanji: zakaj se mladi izseljujejo v tujino ter kakšne pogoje si želijo, da bi se vrnili. Anže Švara, član upravnega odbora društva VTIS, je takole strnil rezultate: »Posamezniki, ki odidejo, v tujini ostanejo precej dolgo.

Najmanj dve leti v tujini ostane 91 odstotkov vprašanih, tretjina tudi več kot deset let. Kot prednost tujine so našteli predvsem višino finančnih sredstev za raziskovalne projekte in konference, ki so v Sloveniji precej nižji. Prav tako imajo čez mejo več možnosti za sodelovanje z vrhunskimi znanstveniki, tuje inštitucije imajo večji ugled. Temu seveda sledi višje plačilo, mednarodnost oddelkov, več sodelavcev, ki delujejo na podobnem področju.«

image
Dokazujemo, da nam ni vseeno za Slovenijo in da bi radi prispevali k njenemu razvoju, pravijo člani društva VTIS. FOTO: Blaž Samec/Delo


Velika večina vprašanih je bila starih med 23 in 40 let. To so torej posamezniki na vrhuncu profesionalnega delovanja. Čeprav se tudi v tujini ne cedita med in mleko, saj so sami opozorili na negativne plati – slabše razmerje med delom in prostim časom, stres, pritiski, daljša pot v službo – je intelektualni izziv vendarle prevesil tehtnico. Država se tega očitno zaveda.

Priznanje VTIS leta za posameznika je za dosežke v raziskovalnih projektih ter prenos znanja med Slovenci doma in v tujini prejel dr. Jernej Ule.


S shemo Aleša Debeljaka, projektom Eutopia in precejšnjim zvišanjem sredstev za znanost – po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje Jerneja Štromajerja jih bodo (tudi) v prihodnjem letu zvišali za okoli 13 odstotkov, so zorali ledino.

Nujen bo še preboj v mentaliteti. Zaprta vrata za vrhunsko izobraženega pravnika s Harvarda, ki v Sloveniji ni našel zaposlitve in se zato z ženo Slovenko, prav tako doktorantko Harvarda, vrnil čez lužo, namreč niso prav obetavna popotnica za širši pogled, ki si ga tako želimo.

image
Anže Švara, član upravnega odbora društva VTIS. FOTO: Anja Intihar
Anže Švara, doktorski študent na Katoliški univerzi v Luevnu, Belgija
Ukvarjam se z genetiko rastlin, konkretno z odpornostjo jablan na biotski stres. Če bi imeli v Ljubljani zagotovljena finančna sredstva, sploh ne bi bilo takšnih razlik v primerjavi s tujino. V Belgiji obstaja najmanj pet načinov financiranja mladih raziskovalcev, pomembno se mi zdi tudi možnost obiskovanja vodilnih konferenc s tega področja, medtem ko je to pri nas še zelo omejeno. Pri nas je premalo vetra v jadra za uresničitev lastnih idej. Sam se želim vrniti v Slovenijo, a realno možnost vidim šele po petih ali desetih letih.


image
Profesorica Urška Velikonja. FOTO: Anja Intihar
Urška Velikonja, redna profesorica na Pravni fakulteti Univerze Georgetown v Washingtonu, ZDA
V ZDA je veliko zanimanje za mednarodno sodelovanje, ker razumejo, da če želiš rasti in se razvijati, uspešni kadri in projekti lahko pridejo (od) koderkoli. Ko v ZDA najemajo akademske kadre, je proces centraliziran na ravni vseh pravnih fakultet. Tvoje delo stoji za tabo, je tvoje merilo in na podlagi tega te ocenjujejo. Veliko stvari je v Evropi bolje urejenih, so pa stvari, ki jih čez lužo delajo bolje in sprejemanje drugačnih je ena izmed njih. Letos prihajam v Slovenijo na tako imenovano »sobotno leto«, nato se bom vrnila nazaj.


image
Katarina Ratej študira v Berlinu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Katarina Ratej, študentka sociologije in medkulturnega menedžmenta v Berlinu
Študij v tujini zagotavlja drugačno mentaliteto in odprtost ter zelo dragocene izkušnje. Mednarodno okolje in stik z drugimi kulturami človeka zelo obogatijo. Moraš pa biti samoiniciativen in proaktiven, če se odločiš za študij v tujini, si najbrž tak že po naravi. Ker je Nemčija tako blizu, bi trenutno dala prednost tej državi. V ZDA me ne vleče več. Kaj bom rekla čez nekaj let, ne vem. Je pa bilo medkulturno okolje vedno del moje osebnosti, zato bom ne glede na vse ostala del te mednarodne sfere.


image
Tjaša Fajdiga dela magisterij v Londonu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Tjaša Fajdiga, študentka muzikala na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu
Zdaj opravljam svoj magisterij, pred tem sem študirala v Amsterdamu, ker se je možnost s študijem jazza tam izkazala za najbolj zaželeno. Vedno sem si rekla, da se bom hitro vrnila, a ko človek osvoji tujino, se mu ta kar nekako prikupi. Se pa zelo rada vračam domov, zato mislim, da se bom čez nekaj let gotovo vrnila. Mislim, da so v Sloveniij možnosti sicer majhne, niso pa nemogoče. V vsaki državi je mogoče uspeti, če je interes v posamezniku samem. Morda bo kariera tu nekoliko manjša, kot bi bila kje drugje, a bom kljub temu zadovoljna.


image
Če se človek v Sloveniji potrudi, je tudi tu mogoče uspeti, pravi Gabriela Kalčikova. FOTO: Blaž Samec/Delo
Gabriela Kalčikova, predavateljica na Katedri za kemijsko procesno, okoljsko in biokemijsko inženirstvo, na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
V Slovenijo sem pred enajstimi leti prišla prek Erasmusa. Ko sem se nato vrnila na Češko, mi tam ni bilo več všeč. Doktorski študij sem zato opravila tu. Zavestno sem se odločila, da ostanem v Sloveniji, čeprav grem pogosto ven, se vračam. Ljudje so prijazni, narava mi je všeč, prav tako služba. Plača, ki so mi jo po koncu doktorskega študija ponujali v Nemčiji in na Švedskem, ni bila nikoli tako visoka, da bi bilo vredno začeti življenje od začetka. Če se človek v Sloveniji potrudi, izkoristi priložnosti, ustvarja, je tudi tu mogoče uspeti.


image
Miha Pipan, magister biokemije s Cambridga. FOTO: Blaž Samec/Delo
Miha Pipan, magister biokemije na Cambridgu, s specializacijo v razvoju genomskih tehnologij pri raziskovanju raka
Trenutno se ukvarjam s svojim podjetjem, v Sloveniji za njegov razvoj nimam enakih možnosti kot za zdaj v Združenem kraljestvu. Nikoli pa ne reci nikoli – nisem zaprl vrat, sem odprt za vrnitev. Kapital je v Sloveniji sicer na voljo, a če imaš posel, ki temelji na gradnje infrastrukture, je težko s sto tisoč evri zgraditi nekaj takega. V tujini so vsote večje. Druga stvar je pa mreža, ki jo je mogoče razviti zunaj. V Sloveniji včasih na stvari gledamo nekoliko ozko. Sem pa kljub vsemu tu odraščal, to je moja domovina. Upam, da se bo moja kariera v prihodnosti tako razvila, da se bom lahko vračal domov.


---
Avtorica je zaposlena v Delovnici.