Državna sekretarka Tina Bregant: »Pri izbiri mobilne aplikacije smo zelo previdni«

Ljubljana – Ministrstvo za zdravje je doslej že večkrat povedalo, da se zavzema za vzpostavitev mobilne aplikacije za lažje obvladovanje epidemije novega koronavirusa, a če so premišljevali tudi o možnosti, da bi z njo nadzorovali posameznike, ki jim je bil odrejen ukrep karantene, kot pojasnjuje državna sekretarka Tina Bregant, se o v tem trenutku v tej smeri ne pogovarjajo več. Na mizi je le možnost prostovoljne uporabe mobilne aplikacije, pri čemer pa si Slovenija želi, da bi države članice EU ravnale koordinirano in tako, da bi poiskali rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse države članice.


 

Ste na ministrstvu za zdravje že kaj bližje odločitvi, katero aplikacijo boste priporočili v uporabo posameznikom?

Tudi Evropa poleg azijskih držav – v Singapurju in Avstraliji aplikacije že uporabljajo – vse bolj razmišlja o razvoju in uporabi mobilnih aplikacij za sledenje stikov posameznikov. Nekatere od teh aplikacij so tudi že testirali, na primer v Beneluksu in na Norveškem. So se pa v zadnjem obdobju evropski raziskovalci in razvijalci aplikacij razdelili na dva dela. Približno 130 jih deluje pri projektu PEPP-PT, kjer je predvideno centralizirano shranjevanje podatkov in v katerem sta bili udeleženi Francija in Nemčija. Drugi projekt, DP-3T, razvija med drugimi državami Švica. Za ta sistem je značilno decentralizirano hranjenje podatkov in komunikacija mobilne naprave prek protokola bluetooth.

V Sloveniji želimo zaščititi našo ustavno pravico do zasebnosti, zato smo pri oceni in morebitni kasnejši izbiri aplikacij zelo previdni. Razmišljamo o odprtokodni, prostovoljno nameščeni aplikaciji, ki bi nudila najvišjo zaščito uporabnikov, vendar pa bi še vedno omogočila zaščito skupnosti pred širjenjem virusa covid-19. S tega vidika se nam zdi varnejša različica DP-3T.
Takšna mobilna aplikacija, ki zbira podatke decentralizirano, ima sicer tudi nekaj slabih lastnosti. Omejena je s tehnologijo, saj za zdaj zahteva ogromno prostora na telefonu, zato bo treba počakati še na določene tehnološke rešitve, ki pa se bodo v prihodnjih tednih gotovo razvile in bodo bolj uresničljive.

Tudi pri najbolj optimalno izvedeni aplikaciji pa moramo vedeti, da je samo aplikacija. Tehnologija je zgolj orodje in nas ne varuje pred epidemijo. Takšne mobilne aplikacije vidim kot orodje, ki bo v pomoč epidemiologom pri iskanju stikov – torej pomoč temu, kar epidemiologi počnejo že zdaj na terenu.
 

Kako bi takšna mobilna aplikacija delovala?

S pomočjo protokola bluetooth bi lahko sledila stikom posameznika. Pri tem je treba poudariti, da ne gre za nadzor državljanov, ampak sledenje stikom posameznika, kar so v epidemiji doslej pri obolelih za covidom-19 delali epidemiologi. Če ilustriram: danes sem na sestanku z osmimi ljudmi, jutri na družinskem obisku, nato pa zbolim in sem na testiranju za covid-19 pozitivna. Prejmem kriptirano sporočilo na svoj telefon, da sem covid-19 pozitivna in iz drugega vira tudi anonimizirano in naključno generirano kodo, ki jo vnesem v aplikacijo. Stiki, s katerimi sem bila dovolj dolgo časa in dovolj blizu – rizični stiki, ki uporabljajo aplikacijo, bi tako dobili sporočilo, da je nekdo od njihovih kontaktov okužen. Ne bi pa mogli razbrati, kdo in kdaj je to bil. Prejeli bi sporočilo, da so v zadnjih 48 urah bili v tesnem stiku z nekom, ki je okužen. To bi jim omogočilo, da se hitro odzovejo in se gredo testirat, če zbolijo.

Je pa aplikacija »zgolj« orodje. Naprave se zaznavajo le, če jih imamo pri sebi in niso tako »pametne«, da bodo »vedele«, da smo bili v stiku z nekom, ki je bil kužen, če ne bomo imeli pri sebi telefona in aplikacije ne bomo imeli nameščene ali pa če nihče okoli nas aplikacije ne bo uporabljal.
 

Stiki, s katerimi sem bila dovolj dolgo časa in dovolj blizu – rizični stiki, ki uporabljajo aplikacijo, bi tako dobili sporočilo, da je nekdo od njihovih kontaktov okužen. Ne bi pa mogli razbrati, kdo in kdaj je to bil. FOTO: Jure Eržen

Je torej načrt, da se gremo testirat takoj, ko dobimo sporočilo o potencialni okuženosti, ali se le samoizoliramo?

Natančnega postopka še nismo dorekli, a vsekakor je smiselno, da se visokorizični kontakti samoizolirajo. Če pa se razvijejo znaki bolezni, pa je absolutno nujno tudi testiranje. To je pomembno, ker smo v fazi umirjanja epidemije in je ključno, da nove okužbe takoj prepoznamo.
 

Kdaj pričakujete, da bi lahko sprejeli odločitev, katero aplikacijo bomo uporabljali?

V Evropi pravzaprav še ni države, ki bi to naredila dokončno. So pa številne države že izvedle testiranja. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija in evropska komisija za zdaj ne dajeta prednosti še nobeni od mobilnih aplikacij, ravno zato, ker so še v postopku razvoja. Ni pa smiselno, da bi sami odkrivali »toplo vodo«. Pa ne zato, ker v Sloveniji ne bi imeli znanja – tega imamo, ampak predvsem zato, ker bi lahko na ravni Evropske unije pogojevali odpiranje meja z uporabo takšne mobilne aplikacije, ki pa bi morala biti ne samo transparentna in varna, ampak tudi harmonizirana z vsemi drugimi državami. Iz tega vidika se zato ne mudi, da bi bili prvi, vsekakor pa tudi ni modro biti zadnji. Če bi takšno aplikacijo že imeli, pa bi veliko lažje sproščali ukrepe. Imeli bi tehnologijo, ki bi bila v pomoč našim epidemiologom pri čim hitrejšem prepoznavanju stikov in tako tudi pri omejevanju nastanka novih žarišč.
 

Je Slovenija naklonjena pogojevanju uporabe aplikacije s prehajanjem meje?

Gre za odločitve, ki se sprejemajo v dogovoru z drugimi državami članicami in katerakoli država sama bi težko pogojevala kaj takega. Se pa moramo kot državljani zavedati, da bomo po tem, ko bo epidemija obvladana, morali biti zelo pozorni na morebitno vnašanje novih okužb v državo. Primerjave lahko najdemo z antično Trojo in Trojanci, ki so bili na poti do zmage, dokler niso dobili v dar trojanskega konja. Če bodo naš trojanski konj vnosi okužb iz tujine, ki jih ne bomo uspeli pravočasno zaznati, potem lahko boj z epidemijo izgubimo.
 

»Naprave se zaznavajo le, če jih imamo pri sebi in niso tako »pametne«, da bodo »vedele«, da smo bili v stiku z nekom, ki je bil kužen, če ne bomo imeli pri sebi telefona in aplikacije ne bomo imeli nameščene ali pa če nihče okoli nas aplikacije ne bo uporabljal.« FOTO: Matej Družnik

Kaj pa druga vrsta mobilne aplikacije, s katero bi nadzorovali posameznike, ki jim je že bil odrejen ukrep karantene?

V tem trenutku se v tej smeri ne pogovarjamo, seveda pa bo morala na koncu odločiti vlada. Sem pa sama zagovornik odgovornega vedenja. Komur je bila odrejena karantena, ki je najvišja stopnja omejitve prostosti gibanja posameznika, mu jo je odredila stroka – epidemiologi in ministrstvo za zdravje z namenom, da se zaščiti skupnost. Hkrati v karanteni nudimo podporo, če posameznik zboli. Komur skupnost pomeni veliko, jo bo želel zaščititi pred okužbo, katere morebitni vir predstavlja prav on sam. Zato bo karanteno spoštoval.

 

Kakšen odstotek ljudi pa bi moral mobilno aplikacijo uporabljati, da bi res služila namenu?

Naložiti bi jo moralo precej več kot 60 odstotkov vseh posameznikov, torej pravzaprav vsi z mobilnimi telefoni. To je podobno kot pri cepljenju in doseganju kolektivne imunosti. Podobno kot pri cepljenju, kjer ščitimo ne le sebe, ampak tudi skupnost, si mobilne aplikacije ne bi naložili zaradi sebe, ampak zato, da bi lahko anonimno obvestili vse stike, s katerimi smo bili takrat, ko smo bili že kužni. Na ta način jih opozorimo, da so bolj pozorni. Gre za skrbno in odgovorno ravnanje v skupnosti in zato se nam zdi toliko bolj pomembno, da je takšna aplikacija varna za vse uporabnike.