Nove pravne podlage, ki bi določale obvezno rabo aplikacije, na primer za potrjeno okužene, pa morajo po navedbah informacijskega pooblaščenca spoštovati temeljne standarde varstva pravic posameznikov: morajo biti zakonite in ustavne, časovno omejene, morajo biti nujne in sorazmerne glede na zasledovani cilj, torej omejevanje epidemije covida-19, in tega ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.
Čeprav je vlada zakonodajno podlago že potrdila, na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da končna odločitev za zdaj, kar zadeva nadzor nad osebami, ki so v karanteni, in način uporabe aplikacije, še ni bila sprejeta. Podpirajo prostovoljno uporabo. Si pa želijo zaradi malo zdravstvenih inšpektorjev poiskati dodaten nadzor nad vse več tistimi, ki jim je bila odrejena karantena. »Vlada s tovrstnimi ukrepi poskuša na čim bolj mehak način omogočiti, da bi bilo koronavirusno življenje čim bolj normalno, v nasprotnem sledijo bolj neprijetni ukrepi, ki so tudi škodljivi za gospodarstvo,« je komentiral obrambni minister Matej Tonin.
Kot podlago za slednje stikom naj bi uporabili nemško mobilno aplikacijo, kjer izmenjava in zapisovanje podatkov med mobilnimi telefoni z naloženimi aplikacijami poteka prek bluetootha in anonimizirano z naključno identifikacijsko kodo. A kot še opozarjajo pri informacijskem pooblaščencu, četudi bi aplikacija obdelovala le podatke o stikih, bližini oseb, in ti podatki uporabnikom ne bi bili razkriti tako, da bi nekdo izvedel, s kom natanko je bil v rizičnem stiku, to ne pomeni, da gre za anonimne podatke. Podatek o imenu in priimku osebe v tem primeru nadomešča številka, po kateri ga sicer ni mogoče enostavno prepoznati, a so podatki o stikih vsakega od nas kljub temu osebni podatki. Posledično pa morajo biti varovani skladno s splošno uredbo o varstvu podatkov, zakonu o varstvu osebnih podatkov in ustavo.