Tiskane izdaje
Koalicijsko pogodbo ocenjuje kot slabo in med drugim izpostavlja, da v nasprotju s preteklimi koalicijskimi sporazumi predstavlja le splošne usmeritve vlade. Vsebinska in terminska nedodelanost ukrepov omejuje uporabnost koalicijske pogodbe, saj javnost ne more celovito oceniti učinkov predvidenih ukrepov in dokument posledično ne more služiti kot usmerjevalec pričakovanj ekonomskih subjektov.
Po oceni fiskalnega sveta bi negativni učinek na javne finance prihodnje leto dosegel od 0,6 do 1,4 odstotka BDP. To pomeni od 300 do 700 milijonov evrov večji proračunski primanjkljaj. Leta 2020 bi se negativni učinek povečal na 1,3 do 2,6 odstotka BDP (od 680 milijonov evrov do 1,39 milijarde evrov). Ob koncu mandata leta 2022 pa naj bi saldo znašal celo od 2,9 do 5,2 odstotka BDP. Pri tem je fiskalni svet ob projekciji BDP uporabil 5,3-odstotno gospodarsko rast (uporabil je pomladansko Umarjevo napoved za leto 2021).
Fiskalni svet ugotavlja naslednje:
– Dosledno izvajanje predvidenih ukrepov bi lahko občutno poslabšalo stanje javnih financ, kar bi vodilo v oddaljevanje od srednjeročnega fiskalnega cilja in zagotavljanja vzdržnih javnih financ. To bi glede na ciklični položaj gospodarstva pomenilo prociklično in s tem neustrezno fiskalno politiko.
Osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na občutno povečanje izdatkov sektorja država.
– Osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na občutno povečanje izdatkov sektorja država, kjer so cilji tudi podrobneje predstavljeni, ter povečanje davčne obremenitve gospodinjstev in gospodarstva, kjer pa so predvideni ukrepi precej manj natančno opredeljeni.
– Ob izvajanju predvidenih ukrepov iz koalicijske pogodbe bi bilo treba za zagotovitev vzdržnosti javnih financ skrčiti seznam prednostnih področij pri izdatkih oziroma zmanjšati druge izdatke ali občutno dodatno povečati prihodke z ukrepi, ki jih zdaj večinoma ni mogoče kvantificirati.
– Predvideni ukrepi bi le na kratek rok dodatno spodbudili gospodarsko rast, a na račun slabšanja fiskalnega položaja in drugih makroekonomskih ravnotežij.
– Koalicijska pogodba se ne loteva dovolj dolgoročnih tveganj za vzdržnost javnih financ, povezanih zlasti z demografskimi spremembami in financiranjem sistemov socialne zaščite oziroma se tveganja na teh področjih celo večajo. Predvideni ukrepi s teh področij pretežno obravnavajo socialni položaj upokojencev. Sprejet naj bi bil zakon o dolgotrajni oskrbi in oblikovan demografski sklad. Ob tem zadnja ukrepa nista natančneje vsebinsko in terminsko opredeljena.
Fiskalni svet opozarja vlado, da zavedanje oziroma upoštevanje tveganj za javnofinančno vzdržnost v obdobjih gospodarskega vzpona običajno ni zadostno. Izhodiščno nizka raven dolga sektorja država je v preteklosti omogočila samostojno reševanje iz krize, kar pa je povzročilo občutno povečanje dolga. Ob sedanji razmeroma visoki ravni javnega dolga je prostor za aktivno delovanje fiskalne politike ob nastopu novih negativnih šokov omejen.
Od vlade pričakuje, da bo ob razmeroma neugodnih javnofinančnih učinkih ukrepov, predvidenih v koalicijski pogodbi, pri sprejemanju ukrepov delovala v smeri zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti oziroma spoštovanja fiskalnega pravila.
