Razprava o medijskih spremembah podaljšana do konca avgusta

Koalicijski stranki DeSUS in NSi sta že pred dnevi izpostavljali, da si želijo podaljšati javno razpravo o predlaganih medijskih novelah. Podaljšanje javne razprave je potrdila predsednica DeSUS Aleksandra Pivec. Predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin so namreč podaljšali javno razpravo o spremembah v medijski zakonodaji do avgusta. To je potrdilo tudi ministrstvo za kulturo, sicer pa bodo o tem jutri na nujni seji razpravljali tudi člani parlamentarnega odbora za kulturo.

Državni zbor je danes med drugim imenoval novega programskega svetnika RTVS. To je postal Leon Oblak, sicer ustanovitelj družbe Infonet Media. Maja je mandat potekal osmim svetnikom; DZ je doslej imenoval le sedem novih.
 

Aktualna nova ureditev

Spomnimo, da je ministrstvo za kulturo prejšnji teden v javno razpravo dalo tri predloge novel sprememb medijske zakonodaje, pri tem pa rok za možnosti podajanja pripomb določilo že prihodnjo sredo. Vrstile so se resne skrbi nad bistveno prekratkim rokom javne razprave, obenem pa so pri koaliciji poudarili tudi medsebojno neusklajenost in pa slabo predhodno predstavitev predlogov s strani ministra.

Predstavniki koalicijskih strank so takrat v odzivu povedali, da imajo več pripomb na predlagane novele, zato pričakujejo zamik roka. Poročanje in odziv koalicijskih strank je dostopen na naši spletni strani: Kritike kratke javne razprave o novi medijski zakonodaji.

Pivčeva je tudi danes po srečanju dejala, da ne vidi nobenega razloga, da bi bil rok tako kratek, glede na to, da poteka zadnja seja DZ pred počitnicami. Prav tako naj ne bi bilo vladnega partnerja, ki se s podaljšanjem javne razprave ne bi strinjal. »Nobeden od nas ni strokovnjak za medijsko področje. Zakonodaja zahteva najprej strokovno razpravo in šele nato politične odločitve,« je še izpostavila predsednica DeSUS.

V izjavi za RTV Slovenija se je odzval še predsednik republike Borut Pahor. Ta je izpostavil še, da je RTV javna ustanova nenadomestljivega pomena s številnimi informativnimi, razvedrilnimi, kulturnimi in drugimi poslanstvi. Strokovnjaki in širša javnost si mora ravno zaradi tega vzeti dovolj časa, da se seznanijo s številnimi problemi, ki so se nakopičili z leti, ter v mirnem dialogu poiskati prave odgovore.

Odzvali so se tudi v koaliciji. Predsedujoča SD Tanja Fajon pravi, da že pripravljajo sklep, s katerim bodo pozvali k umiku svežnja medijske zakonodaje in predstavili svoj medijski zakon. Stranka SD je sicer v prejšnji vladi vodila ravno ministrstvo za kulturo.
 

Velika zaskrbljenost nad nenadnimi spremembami

Predlagane spremembe so spremljali ostri odzivi stroke, novinarjev, sindikatov, javnosti in tudi tujih opazovalcev. Med temi so se izpostavili tudi kulturniki; člani Slovenskega centra Pen, Foruma za demokracijo in še nekateri posamezniki namreč v javnem pismu opozarjajo na predlog škodljivih in nesprejemljivih sprememb medijske zakonodaje, ki zadevajo ključne medije. V pismu pišejo, da je zaznati težnje vlade po podreditvi in obvladovanju medijskega prostora.

Predstavljene novele zakona bi imele nepopravljive posledice za programe RTVS, ki so za mnoge državljanke in državljane najbolj pomembni, trdijo v pismu in dodajajo: »S tem ne mislimo predvsem na dnevnoinformativni program, za katerega je politika najbolj zainteresirana in ga tudi želi obvladovati. Mislimo predvsem na kulturne, poljudnoznanstvene in izobraževalne programe, programe za otroke in mladino, dokumentarne programe, programe za manjšine in regionalne programe, večino katerih v Sloveniji pripravlja in posreduje samo javna RTVS.«

Člani in članice Slovenskega centra, Foruma za demokracijo in ostali podpisniki prav tako pozivajo državljanke in državljane, naj se postavijo za največjo kulturno institucijo v državi, ki bogati naš vsakdanjik z urami in urami kakovostnih programov že leta, a bi jo udejanjene zakonske spremembe potisnile v brezizhoden položaj, v katerem bi najbolj trpele prav vsebine, ki jih edina v državi zagotavlja RTVS.

Vlada bi se morala zavedati, da je RTVS ena izmed redkih oporišč kulture, ki bo v prihodnje razvijala in utrjevala slovenski jezik in kulturo ter s tem tudi nacionalno identiteto, pa je v pismu predsednikom parlamentarnih strank in poslancem zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc.


 

Do roka javne razprave kritičen Varuh človekovih pravic

Zaskrbljenim nad spremembami nove medijske zakonodaje javnih medijev, se je pridružil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Sicer pri varuhu niso komentirali dejanskih predlogov, izrazili pa so kritiko nad bistveno prekratkim rokom javne razprave. Varuh je obenem prejel tudi pobudo, naj se vsebinsko vključi v sprejemanje zakonodaje.

Svetina je ravno danes predsedniku DZ Igorju Zorčiču predal letno poročilo, ob tem pa poudaril, da največ kršitev ugotavljajo na področju dobrega upravljanja države. V tem smislu je dejal še: »Del tega načela je tudi, da se splošni in strokovni javnosti da možnost, da se vsebinsko opredeli do posameznih zakonskih predlogov. In petdnevni rok je zagotovo prekratek.«

Rok za možnost oddaje pripomb se izteče že v sredo, zato so kritike glasne in pogoste.
 

Sindikati za umik medijske zakonodaje iz javne obravnave

Glasno so se odzvali tudi sindikati, ki so vlado, DZ in poslanske skupine pozvali naj predloge novel medijskih zakonov takoj umaknejo iz javne obravnave. Zahtevajo predvsem transparentnost in pa škodljive posledice, ki jih lahko prinesejo nenadne in nepremišljene spremembe.

Spreminjanje medijske zakonodaje posega v dejavnost javne službe in ogroža več sto delovnih mest, opozarjajo pri sindikatih. Predlog namreč močno krči razpoložljiva sredstva za delovanje zavoda, onemogoča kakovostno izvajanje javne službe, ogroža delovna mesta, prinaša komercializacijo RTVS in s tem slednjo postavlja v veliko odvisnost od tržnih virov z vsemi negativni učinki, ki jih to prinaša za izvajanje javne službe in uporabnike storitev.

Poudarjajo, da je takšno sprejemanje zakonodaje neodgovorno in škodljivo ter posledično nesprejemljivo.

Poziv so podpisale reprezentativne sindikalne centrale, med katerimi so Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost.
 

Skrbi glede sprememb slovenskih medijev prihajajo tudi iz tujine

Generalni direktor Evropske radiodifuzne zveze (EBU) Noel Curran je v pismu premierju Janezu Janši izrazil zaskrbljenost za prihodnost slovenskih javnih medijev. Pozval ga je k podaljšanju časa za javno razpravo o spremembah pravnih in finančnih okvirjev Radiotelevizije Slovenija in poudaril, da ta potrebuje ustrezno in stabilno financiranje.



»Pišem, da izrazim veliko zaskrbljenost Evropske radiodifuzne unije za prihodnost javnih medijev v Sloveniji,« je Curran zapisal v uvodu pisma, ki ga je v ponedeljek poslal Janši. V nadaljevanju je opozoril na sovražne in pogosto neutemeljene komentarje, ki jih je bila Raditelevizija Slovenije (RTVS) deležen v zadnjih mesecih, ter na ključno vlogo RTV SLO med krizo covida-19.
 

EBU: Spremembe zahtevajo ustrezno razpravo

Curran je navedel tudi rezultate raziskave inštituta Mediana, po kateri več kot 80 odstotkov pogostih uporabnikov RTVS njeno delo ceni, število ljudi, ki so jo spremljali, pa se je med krizo močno povečalo. »Podatki ankete poudarjajo visoko stopnjo javnega priznanja RTVS kot ključne demokratične institucije s pomembno vlogo v družbi,« je zapisal Curran.

Izpostavil je, da RTVS, podobno kot javni mediji po vsej Evropi, potrebuje ustrezno, stabilno in predvidljivo financiranje, ki bo služilo vsem segmentom družbe in ponujalo programe za vse skupine in manjšine z visoko stopnjo zavzetosti in strokovnosti. Njegova vloga je tudi raziskati in po potrebi z nepristransko preiskavo razkriti kršitve, je še navedel generalni direktor EBU.

Curran je poudaril, da je najpomembnejši del proračuna RTVS že od leta 2012 nespremenjen, medtem ko se količina vsebin, kakovost in zahteve v hitro razvijajočem se gospodarskem, socialnem in tehnološkem okolju nenehno povečujejo. Zmanjšanje proračuna RTVS za 13 milijonov evrov skladno z demokratično prakso zahteva ustrezno razpravo z vsemi zainteresiranimi stranmi, kar bi omogočilo upoštevanje vseh stališč in izpolnitev evropskih standardov, še piše v pismu, ki Janšo poziva k podaljšanju časa za javno razpravo o noveli zakona o RTVS.


 

Tudi v Evropski zvezi novinarjev zaskrbljeni zaradi sprememb financiranja in kratkega roka razprave

Opozorilom in pozivom Evropske radiodifuzne zveze se pridružujejo v Evropski zvezi novinarjev (EFJ) in Medijski organizaciji Jugovzhodne Evrope (SEEMO). Kot so zapisali v skupni izjavi z EBU, so zaskrbljeni predvsem zaradi predlaganih sprememb financiranja javnih medijev v Sloveniji in izredno kratkega obdobja, predvidenega za javno razpravo.

Direktorica EFJ Renate Schroeder ocenjuje, da bo neodvisnost RTVS zelo ogrožena, če bo zakonski predlog sprejet brez sprememb. Kot je zapisala, je pandemija covida-19 znova izpostavila ključno vlogo javnega medijskega servisa.

Tudi generalni sekretar SEEMO Oliver Vujović je poudaril, da v teh težkih časih bolj kot kdaj koli prej potrebujemo dobro financiran, neodvisen in močan javni radiodifuzni servis v Sloveniji. »Potrebujemo odprto javno razpravo v skladu z mednarodnimi standardi in v tem procesu bi morali imeti besedo vsi ključni deležniki, ki bi jih spremembe lahko prizadele,« so njegove besede povzeli na spletni strani EFJ.


 

Slovenski evroposlanki: Neodvisni mediji steber demokratične družbe

Na predlog sprememb medijske zakonodaje so se danes zvrstili prvi odzivi iz vrst evropskih poslancev iz Slovenije. Evropski poslanki Ljudmila Novak (EPP/NSi) in Irena Joveva (Renew/LMŠ) sta opozorili, da so neodvisni mediji steber demokratične družbe.

Novakova se sicer strinja, da so spremembe medijske zakonodaje priporočljive, vendar pričakuje, da se tovrstne zakonodajne spremembe zgodijo v sodelovanju z novinarsko in medijsko stroko ter brez časovnega pritiska, so sporočili iz njene pisarne.

»Dejstvo je, da sta si politika in novinarstvo večinoma na nasprotnih bregovih, kar je tudi osnovno demokratično načelo delitve oblasti. A v sodobnih in razvitih demokracijah, kjer je samorefleksija vrednota in ne šibkost, politika stremi k neodvisnemu novinarstvu in ne njegovemu podrejanju,« je zapisala Novakova.

Tudi Joveva je kritična do predlaganih zakonskih novel. »Mislim, da je to steber vsake demokratične družbe,« je dejala o neodvisnih medijih.