Tiskane izdaje
Tarča mazaške akcije so bili zlasti objekti slovenskih zamejcev, po poročanju Primorskega dnevnika so bili lepaki izobešeni med drugim na Prosvetnem domu na Opčinah in Gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Podobno provokacijo so neofašisti izvedli tudi decembra lani, ob obletnici usmrtitev obsojencev na drugem tržaškem procesu.
V sklopu dogodkov ob dnevu spomina pod pokroviteljstvom občine Trst so tudi predavanja o »lažnem samopomilovanju Slovencev« in predavanje o »jugoslovanskih teroristih«, ki med drugim trdi, da so slovenski kulturni dom v Trstu požgali kar Slovenci sami. Oba dogodka sicer prirejajo sklad Rustia Traine, združenje Dalmati italiani nel Mondo in Lega nazionale, organizacije, ki si prizadevajo za širitev italijanske meje na Primorsko ter v Istro in Dalmacijo, ob tem pa potvarjajo zgodovinska dejstva.
Zaradi napovedanih dogodkov sta predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj že pred dnevi napisala protestno pismo tržaškemu županu Robertu Dipiazzi. Ta je bil, kot poroča Primorski dnevnik, nad njunim stališčem, da je treba okrepiti mirno sožitje, »osupel«, saj je bil po lastnih besedah vedno pozoren do slovenske skupnosti. Poudaril je še, da sam raje deluje v smeri integracije slovenske manjšine kakor mirnega sožitja.
Walter Bandelj je za Delo povedal, da odvetniki SSO že pišejo tožbo proti gibanju Casa Pound, upa pa, da se bodo na provokacijo fašistov odzvali tudi državni vrh in evropski poslanci. Spomnil je, da se zgodovina slabih odnosov med sobivajočimi Slovenci in Italijani ni začela s fojbami, temveč da so bile te odziv na grozote fašizma, poudaril pa je, da bo odziv, ki ga že pripravlja SSO, pisan v duhu zaskrbljenosti, ne zaostrovanja.
Na incident se je s sporočilom za javnost odzvalo tudi ministrstvo za zunanje zadeve:
Neofašistična organizacija CasaPound z današnjo mazaško akcijo po slovenskih vaseh znova izkazuje svojo nestrpnost do Slovencev in do trpljenja slovenskega naroda pod fašizmom. Ta organizacija, ki je podobno akcijo izvedla tudi decembra lani, si zasluži obsodbo demokratičnih oblasti svobodne Evrope. Pričakujemo, da se bodo na dejanja organizacije CasaPound odzvale tudi italijanske oblasti in ukrepale v skladu s svojimi pristojnostmi.
V Sloveniji spoštujemo današnji Dan spomina, ko se v Italiji spominjajo žrtev fojb. Enako spoštovanje pričakujemo do slovenskih in drugih žrtev upora zoper okupatorski fašizem, še prav posebej civilnih žrtev, ki so množično umirale v italijanskih koncentracijskih taboriščih, od Raba do Gonarsa, od Visca do Moniga. K temu spoštovanju, ki mora biti vzajemno, prav gotovo ne prispeva dejstvo, da se v Trstu pod okriljem lokalnih oblasti organizira vrsta posvetov, med katerimi se v enem že v naslovu zaničljivo govori o »lažnem samopomilovanju Slovencev«. Na drugem posvetu pa gostujoči predavatelji celo razlagajo, da so si Slovenci leta 1920 sami požgali Narodni dom. Zanikovanja trpljenja Slovencev in izkrivljanja zgodovine ne moremo in ne bomo dopustili.
Zadnje stoletje je bilo do obeh narodov še posebej kruto, zato je še toliko bolj pomembno, da si zagotovimo mirno prihodnost v dobrem sosedstvu in sodelovanju. Prvi pogoj za to pa je, da spoštujemo spomine in žrtve na obeh straneh in spoštujemo zgodovinska dejstva. V tej luči za nas ostaja ključno skupno poročilo slovenskih in italijanskih zgodovinarjev iz leta 2000, z naslovom Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956.
Evropska unija je nastala na vrednotah miru, spoštovanja in sodelovanja med državami in te vrednote so vodilo tudi slovenske zunanje politike.
Neofašistična organizacija CasaPound z današnjo mazaško akcijo po slovenskih vaseh znova izkazuje svojo nestrpnost do Slovencev in do trpljenja slovenskega naroda pod fašizmom. Ta organizacija, ki je podobno akcijo izvedla tudi decembra lani, si zasluži obsodbo demokratičnih oblasti svobodne Evrope. Pričakujemo, da se bodo na dejanja organizacije CasaPound odzvale tudi italijanske oblasti in ukrepale v skladu s svojimi pristojnostmi.
V Sloveniji spoštujemo današnji Dan spomina, ko se v Italiji spominjajo žrtev fojb. Enako spoštovanje pričakujemo do slovenskih in drugih žrtev upora zoper okupatorski fašizem, še prav posebej civilnih žrtev, ki so množično umirale v italijanskih koncentracijskih taboriščih, od Raba do Gonarsa, od Visca do Moniga. K temu spoštovanju, ki mora biti vzajemno, prav gotovo ne prispeva dejstvo, da se v Trstu pod okriljem lokalnih oblasti organizira vrsta posvetov, med katerimi se v enem že v naslovu zaničljivo govori o »lažnem samopomilovanju Slovencev«. Na drugem posvetu pa gostujoči predavatelji celo razlagajo, da so si Slovenci leta 1920 sami požgali Narodni dom. Zanikovanja trpljenja Slovencev in izkrivljanja zgodovine ne moremo in ne bomo dopustili.
Zadnje stoletje je bilo do obeh narodov še posebej kruto, zato je še toliko bolj pomembno, da si zagotovimo mirno prihodnost v dobrem sosedstvu in sodelovanju. Prvi pogoj za to pa je, da spoštujemo spomine in žrtve na obeh straneh in spoštujemo zgodovinska dejstva. V tej luči za nas ostaja ključno skupno poročilo slovenskih in italijanskih zgodovinarjev iz leta 2000, z naslovom Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956.
Evropska unija je nastala na vrednotah miru, spoštovanja in sodelovanja med državami in te vrednote so vodilo tudi slovenske zunanje politike.
»Priložnost za pogled v preteklost in skupno usmerjenost v prihodnost«
Predsednik republike Borut Pahor je v odziv na današnje dogajanje na Bazovici znova spomnil na končno poročilo o slovensko-italijanskih odnosih 1880–1956, ki ga je pripravila mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija. Ugotovitve te skupne, slovensko-italijanske zgodovinske komisije so v Italiji še vedno preslišane in neupoštevane.
»Malikovanje fašistične ideologije terja ukrepe«
Na Facebooku sta se odzvala poslanca Socialnih demokratov Meira Hot in Matjaž Nemec.
Tendenciozne interpretacije, ki jih krepi celo Mattarella
»Iz leta v leto postaja italijanski dan spomina (Giorno del ricordo), dan rehabilitacije fašizma. Na podlagi prenapihnjenih in tendencioznih interpretacij zgodovine, ki jih krepi celo italijanski predsednik republike Mattarella, se ustvarja podlaga za vse bolj agresivno sovraštvo med narodoma,« so zapisali v Levici.
