Izpostavljene tudi grožnje novinarjem v Sloveniji

Slovenija med petimi državami članicami, v katerih je Bruselj izpostavil napade in grožnje časnikarjem.

Objavljeno
30. september 2020 12.22
Posodobljeno
30. september 2020 15.43
Premier Viktor Orbán je zahteval odstop podpredsednice evropske komisije za vrednote in transparentnost Věre Jourove, ker je kritizirala njegovo delovanje na področju demokracije. FOTO: AFP
Bruselj – Evropska komisija je objavila prvo poročilo o stanju vladavine prava v EU. Analizirali so pravosodni sistem, bitko proti korupciji, medijski pluralizem in svobodo ter institucionalni sistem zavor in ravnotežij.

»Vladavina prava in naše vrednote so temelj naših družb. So del naše skupne identitete kot Evropejcev,« je ob objavi poročila povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.   

Glavni tarči kritik sta tradicionalno Madžarska in Poljska, ki sta že tako v postopku po 7. členu pogodbe EU, ker pri njiju obstaja tveganje kršitev temeljnih vrednot EU. O poročilu evropske komisije bodo razpravljale države članice v okviru sveta EU. 

image
FOTO: Voranc Vogel/Delo

Komisar Lenarčič: Vatli so bili za vse enaki

»Vladavina prava je že po lizbonski pogodbi ena od temeljih evropskih vrednot EU. S prvim vseevropskim letnim poročilom o vladavini prava evropska komisija zagotavlja širši pregled stanja po vseh 27 državah članicah. Gre za novo orodje komisije pri zagotavljanju spoštovanja vladavine prava in preprečevanju njegove nadaljnje erozije v Uniji, ki temelji na objektivno ugotovljenih dejstvih v vseh državah članicah. Pri tem je ključno, da so bili vatli in kriteriji enaki za vse države članice, ugotovitve o težavah in izzivih pa zelo različne,« je sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
 


Največja je zaskrbljenost za neodvisnost pravosodja zaradi reform na Madžarskem in Poljskem. Na tem področju pa menda imajo posebne težave tudi v Bolgariji, Romuniji, na Hrvaškem in Slovaškem.

V poročilu ugotavljajo, da so novinarji in drugi medijski akterji tarča napadov (fizičnih in spletnih) v povezavi z njihovimi objavami in delom. To se dogaja s tožbami, grožnjami fizični varnosti, spletnim nadlegovanjem, zlasti novinark, zastraševanjem in s politično usmerjenimi grožnjami.

»Takšne grožnje, napadi in kampanje blatenja se pojavljajo v takšni ali drugačni obliki v več državah. Posebni primeri so bili izpostavljeni v poglavjih o Bolgariji, Hrvaški, Madžarski, Sloveniji in Španiji,« pišejo. Takšne grožnje in napadi lahko vplivajo na omejevanje javnih debat o kontroverznih družbenih vprašanjih.   

V samem osnovnem 27-stranskem sporočilu Slovenijo omenjajo še glede napredka v digitalizaciji pravosodnega sistema ter glede omejenosti virov za delovanje medijskega nadzornika (AKOS) in načrtov za podporo nevladnega sektorja.


Brez večjih kritik pravosodja


Na področju pravosodja ugotavljajo, da je zagotavljanje ustreznih virov tako za sodni kot državnotožilski svet pogoj za njuno učinkovito in neodvisno delovanje. Bližnja odločitev ustavnega sodišča o zakonu o parlamentarni preiskavi utegne pokazati smer glede neodvisnosti sodnikov in tožilcev.

image
Evropska komisija je objavila prvo poročilo o stanju vladavine prava v EU. FOTO: Reuters


Ugotavljajo, da je državno tožilstvo povečalo učinkovitost, izzivi pa ostajajo pri pregonu gospodarskih in finančnih kaznivih dejanj. Čeprav se zaostanki še naprej zmanjšujejo in ne predstavljajo sistemske ovire, je izziv trajanje sodnih postopkov v primerih pranja denarja.

Twitter začasno zaprl uradni račun madžarske vlade

Družbeno omrežje Twitter je začasno zaprlo uradni račun madžarske vlade, vendar je zdaj spet dostopen. Vladni govorec Zoltan Kovacs je ob zaprtju Twitterju očital, da so račun zaprli brez opozorila ali pojasnila. »To je zelo zanimivo v luči dejstva, da bo evropska komisija danes objavila svoje prvo poročilo o vladavini prava. Zdi se, da smo končno v tem lepem novem svetu, ko tehnološki velikani utišajo tiste z drugačnim mnenjem,« je bil kritičen.
Twitter običajno zapira račune ali briše tvite, če ti niso v skladu z njihovimi pravili in smernicami. Letos je zaradi širjenja dezinformacij označil ali odstranil več tvitov ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
STA
 


Na drugem ocenjevanem področju, bitki proti korupciji, ugotavljajo, da ima Slovenija širok zakonski in institucionalni okvir. Komisija za preprečevanje korupcije je sicer avtonomna in neodvisna, opozarjajo pa, da so njeni človeški in finančni viri omejeni, kar vzbuja skrb. Skrbi tudi ostajajo glede razlike med zakonodajo in prakso, zlasti pri izvajanju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
 

Pomanjkljiv odziv sodstva na grožnje


Najbolj kočljivi so očitki na področju medijskega pluralizma in svobode. Poleg tožb z učinkom zastraševanja so vzrok za skrb tudi spletni napadi in grožnje novinarjem. Kot ugotavljajo, je odziv kazenskega sodnega sistema pomanjkljiv.

Poleg tega ugotavljajo še, da neodvisni medijski regulator, agencija za komunikacijska omrežja in storitve, deluje – glede na svoje pristojnosti – s skromnimi viri. Opozarjajo tudi, da sistem objave lastništva ne omogoča preglednosti zadnjih lastnikov. Odsotnost posebnih določb za medije glede konflikta interesov (denimo med političnimi strankami in medijskimi lastniki) negativno vpliva na medijski pluralizem. Pridobivanje informacij javnega značaja je lahko za splošno javnost in novinarje dolgotrajen proces.

 
Položaj se slabša


Opozarjajo na ozko uporabo kazenske zakonodaje za spletne napade in grožnje, saj po tolmačenju tožilstva mora javno spodbujanje k nasilju konkretno ogrožati javni red in mir, da je lahko preganjano.

Navajajo ugotovitve centra za medijski pluralizem in medijsko svobodo, po katerih je bilo v letih 2018 in 2019 tveganje za zaščito svobode izražanje srednje. Kot navaja evropska komisija, je videti, da se je položaj poslabšal. Sklicujejo se na opozorila več organizacij in platform glede napadov na novinarje v Sloveniji. Omenjajo še navedbe Novinarjev brez meja glede Blaža Zgage.

V poročilu se sklicujejo na Media Pluralism Monitor, ko omenjajo vsaj dve TV postaji, pa tiskane in spletne medije, ki so pod političnim nadzorom politične stranke. Omenjajo tudi, da prebivalstvo pogosto vidi velike medije kot politično pristranske.

Na četrtem področju, v sistemu zavor in ravnotežij (v angleščini checks and balances), ugotavljajo, da spletna orodja za posvetovanja z javnostjo in posameznimi akterji delujejo dobro. So pa mnenja pogosto kratka in mnenja neodvisnih teles niso vedno upoštevana. Z rastjo števila ustavnih pritožb in daljšimi zaostanki prestopki pred ustavnim sodiščem postajajo dolgotrajnejši.


 

Mehanizem pogojevanja napreduje


Na današnjem zasedanju stalnih predstavnikov pri mehanizmu EU (Coreper) pogojevanja v proračunu EU z delovanjem pravne države je nemški predlog kompromisa dobil široko podporo. Slovenija je včeraj sporočila, vidi predlog nemškega predsedstva kot »solidno osnovo, ki lahko utre pot uravnoteženemu kompromisu«. Nemško predsedstvo mora zdaj še izpeljati pogajanja z evropskim parlamentom.