Tiskane izdaje
Tomčeva predloga ne razume kot novega prispevka k izboljšanju stanja na področju vladavine prava, ampak predvsem kot »poskus zavlačevanja in blokade že tako ali tako težkih pogajanj« v okviru večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021-2027 in sklada za okrevanje, ki skupaj sestavljata sveženj za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa. In vsakršno zavlačevanje tega postopka v času najhujše zdravstvene, gospodarske in socialne krize v EU je po mnenju poslanke »skrajno neodgovorno.«
Kot je še izpostavila, imamo v EU že zdaj vse potrebne instrumente, ki nam omogočajo nadzor in kaznovanje držav v primeru resnih kršitev, in ne potrebujemo »še enega nadmehanizma in kupa novih delovnih skupin ter strokovnjakov, ki se bodo (...) ukvarjali s proučevanjem demokracije in vladavine prava.« Bolj pomembno je, da že obstoječe mehanizme naredimo bolj učinkovite in predvsem bolj neodvisne in pravične.
Zver je za STA danes ponovil stališče, da omenjeni mehanizem, o katerem so danes glasovali, »ni posrečena stvar.« Če bo v pogajanjih med Evropsko komisijo, parlamentom in Svetom EU na koncu prevladal t. i. nemški kompromisni predlog, bi ga po Zverovem mnenju še lahko podprli, če pa »bodo na levici spet zaostrili« in »v mehanizem vnesli zadeve, ki odvzemajo suverenost državam članicam,« pa bo ta zadeva »padla na sodišču ali pa bo to začetek nekega procesa, na katerega niti pomisliti ne upam.«
Ostali slovenski poslanci za
Franc Bogovič (EPP/SLS) je predlog mehanizma podprl, čeprav opozarja, da je postalo spoštovanje vladavine prava v zadnjih letih predvsem politična tema v Evropskem parlamentu in pogosto sredstvo obračunavanja tako med političnimi skupinami v Evropskem parlamentu kot med strankami v posameznih državah. »Zadeva in debate pa nato nikoli ne dosežejo nobenega epiloga v samem postopku na Svetu EU, ki je edini pristojen, da o tem odloča,« je spomnil za STA in izrazil upanje, da bo tokrat vendarle drugače in bo dosežen dogovor, ki bo sprejemljiv za vse države članice.
Tudi Ljudmila Novak (EPP/NSi) je v odzivu na glasovanje za STA ponovila, da tako sama kot v EPP odločno podpirajo vključitev pogoja pri izplačevanju evropskih finančnih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. »EU ne sme biti le bankomat, medtem ko se teptajo njene temeljne vrednote. Denar mora priti v prave roke za prave rešitve, evropska solidarnost ne sme biti zlorabljena, zato je potreben nadzor nad porabo denarja, ob spoštovanju vladavine prava v vseh državah članicah Evropske unije.«
Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ) odločno zagovarjata vzpostavitev predlaganega mehanizma in menita, da bi se moral ta v največji možni meri ohraniti, da bo »dovolj robusten za učinkovito spopadanje s kršitelji.«
Kot sta opozorila, skušajo nekatere države članice javnost prepričati, da Evropski parlament na ta način blokira izplačevanje evropskih sredstev, medtem ko so dejansko države, ki imajo težave s spoštovanjem temeljnih načel vladavine prava, tiste, ki onemogočajo doseganje izvedljivega in uresničljivega kompromisa. »Nobenega dvoma ni, da tudi midva želiva, da se sredstva začnejo čim hitreje izplačevati, a hkrati je nujno tudi preprečiti kakršnekoli zlorabe,« sta poudarila za STA.
Prav tako sta mehanizem danes podprla Milan Brglez in Tanja Fajon (oba S&D/SD). »Ne moremo se več slepiti, da se v EU ne dogaja pospešena reinterpretacija pravne države in demokracije (...) EU ni supermarket, kjer si vsak vzame, kar želi, ampak je enovita platforma, kjer se moraš držati pravil, če želiš uživati tudi sadove skupnega dela,« je za STA zapisal Brglez.
Tudi Fajonova je izpostavila skrb ob razraščanju avtoritarnih in neoliberalnih teženj v uniji in poudarila, da unija ne sme s finančnimi vložki podpirati tistih, ki sistematično kršijo temeljna načela EU, ampak se morajo države zavedati, »da to, kar seješ, nato žanješ.« Evropski parlament v pogajanjih glede prihodnjega proračuna pri tem vprašanju po njenem mnenju ne bo pristal na popuščanje.
