Janez Janša: Vladavina prava zagotavlja enake vatle za vse

Predsednik vlade je ob prihodu na vrh na široko opisal svoje videnje delovanja pravne države.

Objavljeno
20. julij 2020 15.23
Posodobljeno
20. julij 2020 16.18
Premier Janeza Janša je na vrhu EU v skupini kritikov pogojevanja izplačil iz bruseljske blagajne z delovanjem pravne države. FOTO: Francisco Seco/Reuters
Bruselj – »Vladavina prava je eden od razlogov, zaradi katerih je EU nastala. V našem konkretnem primeru je eden od razlogov, zaradi katerih smo se sploh vključili v EU,« je ob prihodu na četrti dan vrha povedal premier Janez Janša.

Njegova podpora madžarskemu premieru Viktorju Orbánu glede tega vprašanja v noči na nedeljo je sicer sprožila številne kritike. Janša je povedal, da se je v razpravah o pravni državi pogovarjal ob robu razprav o večletnem proračunu EU in načrtu za okrevanje. To je označil za koristno, saj se je veliko stvari razčistilo, tudi za nazaj.  


Kaj vladavina prava sploh je?


Tako so razpravljali, kaj vladavina prava sploh je. Obstaja soglasje, da je vladavina prava temelj, na katerem stoji celotna EU. 

»Odslej bo bistveno težje graditi neko dnevno politiko na podlagi tega pojma,« je dejal Janša. Med razpravami se je po njegovih besedah pokazalo, da pravna država v ničemer ni vezana le na investiranje ali porabo evropskih sredstev.

»Vladavina prava zagotavlja ali bi morala zagotavljati enake vatle za vse,« je povedal. Kot taka je temelj svobode posameznika, za njegov razvoj in razvoj države, je pojasnjeval. Vladavina prava v njegovih očeh pomeni, »da so institucije do vseh enake«, »da sodišča nepristranska«, »da se ne krade volitev ali mandatov«, »da v EU ne bi smelo biti političnih zapornikov«.


»Tako imenovane NVO«


Dodal je, da je vladavina prava tudi, »da ena politična stran nima v rokah vseh medijev«. Evropska sredstva pa bi morala biti uporabljena skladno z nameni in za blaginjo. Zato bi se denar za boljšo oskrbo starejših moral uporabljati za gradnjo domov, ne pa 70 milijonov evrov za študije, za prijateljske zveze, za »tako imenovane nevladne organizacije, ki od tega pravzaprav živijo«.

Glede samih pogajanj na vrhu je povedal, da je po napredku v zadnji noči realno upanje, da bo danes ali jutri dosežen dogovor. Za Slovenijo, ki ima nadpovprečne koristi od notranjega trga EU, je ključno, da bo dovolj denarja zagotovljenega na evropski ravni, da bo razmerje med subvencijami in posojili ugodno in da se ustrezno odgovori na slovenske izzive, denimo glede kohezije.  

Plenarno zasedanje voditeljev je bilo spet preloženo, s 16. na 17. uro.