Predsednik evropskega sveta Charles Michel in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen sta doseženo označila za zgodovinsko. »Ni bilo preprosto,« je o pogajanjih dejala nemška kanclerka Angela Merkel.
Vrh je sicer trajal le okoli pol ure manj kot najdaljši v zgodovini EU – leta 2000 v Nici, ko je pred veliko širitvijo leta 2004 nastajala nova pogodba.
Eno od zadnjih vprašanj v razpravi je bilo povezovanje izplačil z delovanjem pravne države. Predlaganemu mehanizmu sta najbolj nasprotovali Madžarska in Poljska. Po kompromisni formuli, ki je bila sprejemljiva za vse, naj bi bili finančni interesi Unije zavarovani skladno z načeli iz evropske pogodbe, zlasti s temeljnimi vrednotami iz 2. člena pogodbe o EU.
Posebno so poudarili pomen vladavine prava. Uveden bo sistem pogojevanja in evropska komisija bo pripravila ukrepe za primere kršitev. Ti bodo sprejeti s kvalificirano večino držav članic v svetu EU.
Evropska komisija naj bi pripravila še dodatne ukrepe za zaščito proračuna EU pred prevarami in nepravilnostmi.
Finančni bonbonček za kohezijo v Zahodni Sloveniji
Po kompromisnem predlogu, ki je bil predstavljen včeraj zvečer, je bilo predvidenih več rezov v načrtu za okrevanje. Namesto sprva predlaganih 500 bo nepovratnih sredstev za le 390 milijard evrov. V proračunu je bil za kohezijsko regijo Zahodno Slovenijo, ki bi ostala brez precejšnjega dela denarja, zagotovljen 300-milijonski bonbonček.
Charles Michel je v zadnjem predlogu popravek za Zahodno Slovenijo po neuradnih informacijah zvišal za še 50 milijonov evrov. Tako ji bo uspelo obdržati okoli 60 odstotkov denarja iz proračunskega obdobja 2014–2020, ko ga je imela na voljo za 865 milijonov.
Sklad za pravičen prehod v brezogljično družbo je bil temeljito porezan. V okviru načrta za okrevanje je bilo namenjenih le deset namesto sprva predvidenih 30 milijard evrov. Temu primerno se bo zmanjšal tudi slovenski delež, ki je bil po prvotnem predlogu pri skoraj 400 milijonih.
Po besedah premiera Janeza Janše bo Slovenija v sedmih letih dobila skupno 10,5 milijarde evrov, od tega 6,6 nepovratnih. V proračunu naj bi bile tri milijarde za kohezijo in 1,6 milijarde za kmetijstvo. Od skupno 5,7 milijarde evrov iz načrta za okrevanje bo nepovratnih sredstev za 2,1 milijarde. Opozoril pa je, da bo treba pripraviti dodatne zmogljivosti za črpanje denarja.
Slovenija še naprej neto prejemnica
Slovenija bo v prihodnjem obdobju ostala neto prejemnica proračunskih sredstev. Janša je prepričan, da dosežno na vrhu zagotavlja »večji optimizem pred jesenjo«. Zadovoljen je, ker so se upoštevale slovenske specifike. Tako da je bil pri Zahodni Sloveniji sprejet maksimalen predlog.
Glede na položaj, večjo povprečno razvitost Slovenije, je izkupiček najboljši od treh sedemletnih proračunov, o katerih se je pogajal, je pojasnil. Doseženo na vrhu bo Sloveniji tudi olajšalo pripravo rebalansa proračuna.
Janša je na vrhu videl spremembe v razmerju sil v EU. Predvsem nastop varčne četverice je spremenil stvari in vloga naveze Francija-Nemčija se je zmanjšala. Vodilni članici sta, denimo, predlagali 500 milijard nepovratnih sredstev za okrevanje, kar je bilo na koncu znižano na 390 milijard evrov. Bogati so si izbojevali tudi zajetne popuste na vplačila v proračun, ki jih bodo morali financirati vsi, tudi Slovenija.
Tako je bila polovica pogajanj povezanih z iskanjem ravnotežja med popusti in nepovratnimi sredstvi iz načrta za okrevanje. Vprašanje pravne države je bilo po besedah predsednika vlade bolj na obrobju in zadnja verzija predloga glede tega ni sprožila nobenega odziva.