V Sloveniji so v ponedeljek ob 914 testiranjih potrdili 24 okužb z novim koronavirusom, ena oseba je umrla.
To pomeni, da je že tretji dan zapored za koronavirusom umrl en človek. Konec tedna sta umrla dva bolnika, ki sta bila prvi smrtni žrtvi covida-19 po 31. maju.
Doslej je bilo v Sloveniji potrjenih 1977 okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 114 bolnikov.
Še vedno rahlo narašča število hospitaliziranih in bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego. V ponedeljek je bilo hospitaliziranih 22 bolnikov, od tega trije potrebujejo intenzivno zdravljenje.
Okužbo z novim koronavirusom so v ponedeljek potrdili v 17 občinah, največ v Hrastniku, kjer je eno od žarišč in so potrdili šest okužb. V Trbovljah in v Ljubljani so potrdili po dve okužbi, v preostalih občinah po en primer.
11 novih primerov v Domu starejših Hrastnik
V Domu starejših Hrastnik so v ponedeljek potrdili 11 novih primerov okužbe z novim koronavirusom. Trenutno število okuženih v domu je tako 18 oskrbovancev, kar je 10 več kot v nedeljo, število okuženih zaposlenih pa je poraslo za enega na sedem, so danes sporočili s hrastniške občine. Skupaj je v tem, trenutno največjem žarišču covida-19 v državi, okuženih že osemnajst oskrbovancev in sedem zaposlenih, v vsej občini pa že petinštirideset.
Vstop v knjižnico Antona Sovreta je zaradi trenutnih razmer od četrtka onemogočen, prav tako na voljo nista e-učilnica in čitalnica. Knjižnica bo še vedno odprta po poletnem urniku, vendar pa samo za vračilo in prevzem vnaprej naročenega gradiva, ki čaka na uporabnika. Do nadaljnjega Mladinski center Hrastnik zapira vrata za vse obiskovalce.
Hrastniške obolele prevzeli v bolnišnici Šempeter
Zaradi »nečloveških razmer v domu«, kot stanje v objektu, ki so ga preuredili iz dijaškega doma, opisuje hrastniški župan Marko Funkl, sta se popoldne z direktorjem Doma Dragom Kopušarjem v Hrastniku sestala s predstavniki ministrstva za zdravje in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in UKC Maribor.
Kot je za Delo že dopoldne dejal Funkl, je od predstavnikov države pričakoval, da v Hrastnik pridejo z rešitvijo za zajezitev epidemije. Po njegovem bi tako kadrovsko kot prostorsko stisko ne le v njihovem, temveč v domovih starostnikov sploh, najbolj učinkovito rešili s premestitvijo obolelih v bolnišnice. »V rdečih conah jim lahko izmerimo vročino, pritisk, kaj več pa že ne. Naša rdeča cona sta poleg tega bivša knjižnica in prostori fizioterapije, ki sta sredi poletja brez klime in brez dovolj kadra,« je še dejal.
Pomanjkanje kadra
Z ministrstva za zdravje naj bi Hrastničanom pomagali prav z dodatnimi zdravstvenimi oziroma negovalnimi delavkami. »To jih prosimo že en teden,« ne skriva ogorčenja Funkl. Na zahtevo ministrstva naj bi tako Hrastniku najbližji domovi za ostarele na pomoč priskočili z vsaj enim delavcem. Funkl je tudi domači Zdravstveni dom zaprosil, naj jim v pomoč pošlje eno ali dve delavki. A v času dopustov se vsi domovi soočajo s pomanjkanjem kadrov. Hrastniški dom je sicer svoje delavce poklical nazaj na delo. Odhod na planirani dopust je zaradi vse slabših razmer začasno opustil tudi Funkl.
Iz doma Loka pri Zidanem Mostu sta jim prišli prostovoljno na pomoč dve delavki, iz Trbovelj ena.
Ker v rdeči coni nimajo dovolj prostora, so Hrastničanom na ministrstvu za zdravje priskočili na pomoč tako, da so sklenili dogovor s Splošno bolnišnico Šempeter pri Novi Gorici, kamor so že prepeljali sedem stanovalcev. Ostali so v rdeči coni, je povedal Kopušar.
Od 10. julija, ko so izvedeli za prvo okužbo, postaja delo za njihove zaposlene izreden fizični in psihični napor. Kopušar se boji, da pregorijo: »Če v bolniško odide samo ena delavka, priznam, da se mi ne sanja, kako bi ukrepali.«
En stanovalec je v UKC Maribor in ima težje težave z okužbo.
Za morebitne nove okužene bodo s pomočjo ministrstva za zdravje iskali namestitev v drugih slovenskih bolnišnicah. »Samo tisti z zahtevnimi zdravstvenimi težavami so hospitalizirani, za vse druge moramo poskrbeti v domovih – ne glede na kadrovske in prostorske omejitve,« obžaluje Kopušar.
Drugo veliko žarišče je Log
A dom za starejše v Hrastniku ni edino žarišče, drugo se je oblikovalo v blokovskem naselju v Logu, kjer bodo, kot napoveduje Funkl, pospešeno razkuževali, zdravstveni inšpektorat pa pozvali, naj poostri nadzor nad karantenskimi odločbami.
Dvajset odstotkov okužb imamo na enem mestu, pravi Funkl, ki je računal na »bolj odločne kanale države«, dobil pa občutek, da »vsakič znova iščemo nove rešitve«: »Direktorji so prepuščeni improvizaciji. Ugotovimo lahko vse pravilne poti, a kadrovskega bazena ni. Iskati ljudi na zavodu za minimalno plačo, kjer tvegajo še okužbo, država pa jim ne zagotavlja niti dodatka, ni odgovorno.«
Funkla in predstavnike zasavskega gospodarstva pa vse bolj skrbi naraščajoče število okuženih v velikih podjetjih tudi v Zagorju in Trbovljah. Morebitna ustavitev velikih obratov bo namreč velika škoda za vso regijo.
Opozarja tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije.
Da so domovi za starejše ostali brez kadrovske pomoči države, odvisni od prostovoljk in prostovoljcev ter z izgorelimi zaposlenimi, opozarja tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije.
Ponoven pojav koronavirusa v domovih za starejše smo v Sloveniji pričakali brez sistemskih rešitev, ki bi upoštevale izkušnje iz prvega vala epidemije, pravijo in opozarjajo ministrstvo za zdravje, da je v prizadetih domovih dolžno nemudoma zagotoviti zadostno število zdravstvenih delavk in delavcev, ne pa da reševanje kadrovske stiske stihijsko prelaga na domove za starejše, nevladne organizacije, lokalne skupnosti ter prostovoljke in prostovoljce.
Večina domov za starejše nima prostorskih, kadrovskih, tehničnih in drugih zmožnosti za izvajanje učinkovite in z zakonodajo predpisane popolne osamitve obolelih. Skupnost zato še enkrat zahteva takojšnjo osamitev obolelih stanovalk in stanovalcev izven domov za starejše.