Junckerjev sklad je zgolj oplazil Slovenijo

Bruselj – Slovenija se je pri črpanju denarja iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v primerjavi z drugimi državami članicami EU izkazala podpovprečno. Po deležu vrednosti naložb v BDP je šele na 18. mestu.

V evropski komisiji pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja EFSI velja za velik uspeh. »V gospodarskem smislu je eden od naših največjih dosežkov, čeprav ga številni ljudje ne poznajo,« je na vprašanje Dela odgovoril podpredsednik evropske komisije za rast, delovna mesta, naložbe in konkurenčnost Jyrki Katainen. V intervjuju sta sodelovala še dopisnika časopisov Il Sole 24 Ore in Ta Nea.

Sklad, glavni del »Junckerjevega načrta«, je zapolnil tretjino primanjkljaja v naložbah EU, ki so ob začetku njihovega mandata leta 2014 v primerjavi z dolgoročnim povprečjem znašale 350 milijard evrov na leto.

V štirih letih imajo v bilanci EFSI le tri slovenske projekte. Evropska investicijska banka (EIB) je Darsu odobrila posojilo v višini 51 milijonov evrov za uvedbo elektronskega cestninjenja vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Poleg tega je bilo odobrenih 20 milijonov evrov posojila, ki naj bi sprožilo za skupno 645 milijonov evrov naložb in zagotovilo podporo 1700 malim in srednjim podjetjem (SME).

Podjetji Fortis iz Maribora in Jamnik iz Medvod sta pridobili posojili, ki ju s poroštvom Slovenskega podjetniškega sklada zagotavlja Evropski investicijski sklad.

Najbolje črpa – Grčija

Med državami članicami je v deležu BDP pri črpanju iz EFSI najuspešnejša Grčija. Pri vrhu, med prvimi šestimi, so vse tri baltske države z drugouvrščeno Estonijo na čelu. Pri omogočanju financiranja v okviru Junckerjevega načrta ne igrajo vloge le nacionalne razvojne banke, marveč tudi državni organi.

»Nočem kritizirati slovenskih organov, a lahko bi pomagali zasebnemu sektorju, da vidi priložnosti, ki jih ponuja EFSI,« je povedal finski član kolegija evropske komisije in poudaril, da so sami predstavljali EFSI v vseh članicah – »ponekod deluje bolje kot drugje«.

Katainen domneva, da finančne institucije v Sloveniji ne vidijo EFSI kot koristnega ali ne vedo zanj. »Če upoštevamo naravo slovenskega gospodarstva, v katerem so zagonska podjetja kar močna in ima glede na velikost države veliko inovativnih podjetij, bi rekel, da obstaja potreba po lastniškem financiranju in širšem financiranju SME,« je povedal.

Naložbene sklade in banke v Sloveniji poziva, naj pogledajo, kaj bi bilo mogoče narediti. EFSI bo deloval do konca proračunskega obdobja leta 2020, nato ga bo predvidoma nadomestil projekt InvestEU.

Drugi tir Divača–Koper ostaja v megli

Glede vloge EFSI v projektu drugega tira proge Divača–Koper Katainen ni hotel biti konkreten. Slovenski načrt je bil, da posojilo EIB in SID (skupno 311 milijonov evrov) ne bi bilo zavarovano z državnim poroštvom, ampak s poroštvom EFSI.

Finec opozarja, da je projekt v EIB »zadržan« in da v banki pred nadaljnjimi postopki čakajo na razjasnitev položaja. Odločitev po logiki Bruslja ne bo imela političnega ozadja, ampak bo sprejeta na finančni podlagi. V Katainenovih očeh sicer ni gotovo, ali je projekt primeren za EFSI (infrastruktura ni njegova prioriteta) ali običajno financiranje iz EIB.

EFSI je svoj začetni cilj, za 315 milijard evrov dodatnih naložb, dosegel že junija. Aktualna številka je 330 milijard evrov. Dosegle naj bi 850.000 podjetij v EU. Po Katainenovi oceni so naložbe »šle na prave naslove«. V Grčiji, denimo, banke še ne morejo normalno delovati, ker imajo v bilancah še veliko slabih posojil in ne morejo širiti financiranja malih podjetij.

Umetna inteligenca in krožno gospodarstvo kot megatrenda

»Tu vstopi EFSI in je tveganje v bančnih bilancah manjše,« je povedal. Kar tri četrtine podjetij, ki so dobila denar, so bile nove stranke EIB. To pomeni, da so šla na področje, kjer jih prej ni bilo – bolj tvegane manjše in inovativne projekte.

Katainen ima na svojem področju dela notranjega trga. »Tehnologije se hitro spreminjajo. Moramo biti pazljivi, da ustvarimo enake konkurenčne pogoje in trge. EU se mora bolj osredotočiti na umetno inteligenco in krožno gospodarstvo. To sta 'megatrenda' v svetovnem gospodarstvu v prihodnjih letih,« je prepričan.

Vzpostavili bi standarde kakovosti plastične embalaže, da bi jo lahko reciklirali. »Kar 95 odstotkov gospodarske vrednosti je zažgane, na odpadih ali gre v izvoz. »Samo pet odstotkov ostane v evropskem gospodarstvu. To je zapravljanje denarja,« meni nekdanji finski premier.

S spreminjanjem tehnologije in vzpostavljanjem okolja za njeno rabo lahko posamezne države bolje izkoriščajo notranji trg. Tudi za Unijo kot celoto se odpirajo perspektive. »Če postavimo standarde za uporabo umetne inteligence in krožnega gospodarstva v EU, lahko ti postanejo globalni.

Primer je GDPR, ki ga želijo prevzeti na Japonskem in v Južni Koreji. Tudi ameriški velikani pozivajo vlado, naj sprejme enake rešitve. Bolje je postavljati standarde kot se prilagajati standardom, ki jih postavljajo drugi, saj ni nujno, da se v njih zrcalijo enake vrednote, kot jih imamo mi,« je prepričan Katainen.