Kaj če bi zagorela ljubljanska stolnica?

Požara v Parizu ni moč primerjati z morebitnim izbruhom ognja na katerem koli sakralnem objektu v Ljubljani.

Objavljeno
17. april 2019 08.55
Posodobljeno
17. april 2019 09.51
Pariški gasilci v akciji med požarom v Notre Dame. FOTO: Reuters
Ljubljana – V primeru izbruha požara v ljubljanski stolnici ali na frančiškanski cerkvi v središču Ljubljane bi se ljubljanski poklicni in prostovoljni gasilci zelo hitro odzvali in bržkone bi bili zaradi obeh precej manjših sakralnih objektov bolj uspešni, kakor so bili njihovi pariški kolegi ob gašenju požara pariške katedrale Notre Dame.



»V Parizu iz zraka niso gasili zato, ker bi poškodovali neprecenljivo vrednost predmetov v notranjosti cerkve,« je povedal poveljnik republiške civilne zaščite Srečko Šestan, ki je zavrnil tudi možnost gašenja s peno, saj je z njo smiselno gasiti, kadar se prekriva goreča masa, zato da se potem prepreči dotok zraka. V Parizu pa je gorelo leseno ostrešje in les se teoretično gasi le z vodo.



Operativni gasilec in vodja izmene v ljubljanski gasilski brigadi Boštjan Žagar je prepričan, da je gasilska brigada pripravljena na morebitni spopad z ognjenimi zublji kjerkoli na območju Ljubljane, požara v Parizu pa ni mogoče primerjati z morebitnim izbruhom ognja na katerem koli sakralnem objektu v Ljubljani, saj sta denimo stolnica in frančiškanska cerkev v Ljubljani precej nižji in prostorsko skromnejši od Notre Dame.

»Javna gasilska služba, ki vključuje gasilsko brigado in prostovoljna gasilska društva (PGD), je pripravljena tako s tehniko, z znanjem in s sodobno opremo. In nalogi bi bili zagotovo kos,« je povedal Žagar.

image
Pogled na uničenje, ki ga je v notranjosti pustil požar. FOTO: Christophe Petit Tesson/Reuters


Res pa je, dodaja, da je veliko odvisno tudi od tega, v kolikšnem času bi bili klici na pomoč sproženi. Pravi, da bi helikopter tudi v pariškem primeru sicer lahko uporabili, vendar je hkrati opozoril, da taka pomoč iz zraka, zaradi termičnih vplivov, ne bi bila najboljša izbira. Na določeno mesto bi helikopter sicer odvrgel dober kubični meter vode, pri čemer bi tako gašenje povzročilo več škode spodaj kakor koristi zgoraj, kjer je gorelo ostrešje.

V hipotetičnem ljubljanskem primeru bi helikopter z Brnika prispel na kraj dogodka v dobri uri, v tem času pa morajo imeti gasilci rdečega petelina že pod nadzorom. Gasilci bi v dobrih sedmih minutah prispeli na kraj dogodka. Z ognjenimi zublji bi se skupaj spopadlo okoli 500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev.

4. oktobra lani sta v Tehniškem muzeju Slovenije potekala posvet in delavnica Požarna varnost v stavbah kulturne dediščine. Na posvetu so bili predstavljeni pristopi upravljanja stavb kulturne dediščine za zagotavljanje določenega nivoja požarne varnosti, s poudarkom na do sedaj zapostavljeni temi: reševanju vrednejših predmetov v primeru požara. Z dobrim gospodarjenjem namreč lahko ob upoštevanju požarnovarnostnih ukrepov zmanjšamo možnost nastanka požara in omejimo škodo, če do požara vseeno pride. Lastnik ali upravnik stavbe in njene vsebine se lahko, v sodelovanju z gasilci in drugimi strokovnjaki s področja požarne varnosti, pripravi tudi na reševanje vrednejših predmetov.