Kaj te dni čaka Slovenca, ki gre ali pride na Hrvaško

Ko sem se zvečer mimo petkilometrske kolone čakajočih tovornjakov pripeljala na hrvaško mejo, me je policist vprašal, od kod prihajam in kam nameravam.

Objavljeno
17. marec 2020 16.00
Posodobljeno
17. marec 2020 16.00
FOTO: Jure Eržen/Delo
Meta Matjačič
Meta Matjačič
Mož je bil na obisku pri sinu, ki živi in dela v Londonu, ko v nedeljo pozno popoldne izvemo, da bodo v torek brniško letališče menda zaprli. Kako menda, ga bodo ali ne? Zmeda. Pa saj ne morejo tega narediti takole čez noč, kaj pa, če vseeno bodo, zdaj je vse možno, ja, ampak gotovo bi objavili uradno … Ne, v nedeljo pozno zvečer nobene uradne informacije. Kaj zdaj? Odločimo se, da ne bomo tvegali. Mož, z letalsko karto za sredo v žepu, za ponedeljek najde letalsko povezavo iz Londona prek Bruslja do Ljubljane.

Oddahnili smo si, popoldne bo priletel na Brnik. Potem pa se je zapletlo. Letalo iz Londona je odletelo s precejšnjo zamudo, tako da mu v Bruslju ni uspelo ujeti letala za Ljubljano, zadnjega, ki je ta dan pristalo na Brniku, opolnoči pa so letališče zaprli. Na srečo je bil še prostor na letalu za Zagreb.



image
Ob enih ponoči končno – doma. In tako bo naslednjih štirinajst dni …FOTO: Jure Eržen/Delo


Krasno, usedla se bom v avto in šla ponj. Hm, ali pa mogoče ne? Pisalo je, da morajo vsi Slovenci po vstopu v Hrvaško v samoizolacijo, čakaj, ne, to so rekli samo za tiste, ki prihajajo iz Bele krajine, jasno, Metlika je eno od žarišč okužbe ... Brskam po spletu, berem članke različnih medijev, nekje piše tako, drugje drugače. Takole ne bom nikamor prišla. Kje naj dobim pravo, uradno informacijo? Pokličem hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani, razložim, v kakšnem položaju sva se znašla, Slovenec, ki bo iz tujine pripotoval v Zagreb in nadaljeval pot domov, in Slovenka, ki bo prestopila hrvaško mejo, da bo šla ponj. Zagotovijo mi, da ukrep o obvezni 14-dnevni samoizolaciji velja samo za Slovence, ki na Hrvaško pridejo iz Bele krajine. Svetujejo mi, naj se, ker sva oba Slovenca, obrnem še na slovensko veleposlaništvo v Zagrebu in za vsak primer, da bom mirna, preverim še pri mejni policiji tam, kjer nameravam čez mejo.

Tako sem potem naredila, telefonski številki sem našla na spletu, z enim klikom, in na obeh naslovih so mi informacijo potrdili. Gospa, brez skrbi se odpravite na pot, mi je celo rekla hrvaška policistka na Obrežju.

Ko sem se zvečer mimo petkilometrske kolone čakajočih tovornjakov pripeljala na hrvaško mejo, me je policist vprašal, od kod prihajam in kam nameravam, to je bilo vse. Lahko greste naprej, srečno!

Kaj pa je čakalo moža, ko je priletel v Zagreb? Že na letalu je kot vsi potniki izpolnil vprašalnik o svojem potovanju, potem, na mejni policiji, so ga popisali in ga obvestili o ukrepu, da morajo na Hrvaškem vsi, ki pripotujejo iz držav z razširjeno okužbo, za dva tedna v samoizolacijo, pri čemer morajo navesti naslov, kjer bodo v tem času bivali. Ko je povedal, da prihaja ponj žena in da gre domov, v Slovenijo, so mu samo še naročili, naj se javi slovenski policiji in pove, od kod je pripotoval.

Ob enih ponoči končno – doma. In tako bo naslednjih štirinajst dni …