Kakšen veter bo zapihal na domač medijski trg?

Ljubljana – V minulih 18 letih je spodletel marsikateri poskus prenove medijske zakonodaje. Na kulturnem ministrstvu so poleti pripravili predlog, ki je naletel na številne kritike laične in strokovne javnosti, zato so ga poslali v novo javno razpravo. V državni zbor ga bodo predvidoma vložili po novem letu. Kako bo vplival na medije, so spregovorili na FDV.

»Smo v nekem precej turbulentnem obdobju in smo del širših globalnih sprememb na medijskem področju. S precejšnjo zamudo naslavljamo nekatere probleme, ki so pri nas morda bolj zaostreni, kot so drugod,« je dejala državna sekretarka ministrstva za kulturo Tanja Kerševan Smokvina, ki je bila najbolj vpeta v pripravo dolgo pričakovane zakonodaje. Pojasnila je, da s finančnim ministrstvom že sodelujejo v smeri digitalne obdavčitve, prav tako upajo, da se bo na težak položaj, v katerem so mediji, odzvala tudi Evropska unija. Pri tem gre vedno za igro mačke in miši – globalna industrija je tako hitra in močna, da ji politika težko sledi z regulacijo, oziroma je vedno korak za njo, je še dodala.

Zastonjkarji vsepovsod

Medijski strokovnjak s FDV Marko Milosavljević, ki je prav tako sodeloval pri pripravi predloga, je poudaril, da je v Sloveniji dolga leta veljala kultura brezplačništva: navajeni smo bili na brezplačno kabelsko televizijo, filme in glasbo, zato bomo uporabnike težko navadili na to, da za digitalne vsebine začnejo plačevati. Vendar je dejal, da je po dobri vsebini vedno povpraševanje.

Za glavno direktorico Dela Natašo Luša je prav časopis tisti medij, ki se najbolj sooča z vprašanjem, kako nadomestiti upad njegove prodaje s prodajo digitalnih vsebin. »Medijski založniki ne morejo prodajati svojih vsebin, ker je le redko kdo zanje pripravljen plačati. Veliko stvari se da brezplačno prebrati, vseh pa ne, in to je dodana vrednost, ki jo lahko dajo novinarji. Če ne bomo dosegli nekega družbenega konsenza, da je te vsebine stvari treba plačati, se ne bomo mogli primerjati z nordijskimi državami, kjer ta obstaja,« je predlagala.



Prav tako se je vprašala, kakšen interese ima država. Po njenem prepričanju mora med njimi biti spodbujanje branja v slovenskem jeziku, s katerim se državljani opolnomočijo, informirajo in se zato znajo tudi odločati.
 

Udarec zadala Google in Facebook

Generalna sekretarka društva novinarjev Špela Stare je spomnila, da so v zadnjih letih tekli mnogo krogov, a odločevalci medijskega zakona niso uspeli spraviti čez parlamentarno sito. Vmes so se težave samo nakopičile; medijski trg se je konsolidiral, mnogi procesi so se dogajali mimo zakona, prišle so še tehnološke spremembe, ki so po nekaterih ocenah kar do 25 milijonov evrov oglaševalskega denarja preusmerile k tehnološkima gigantoma Facebooku in Googlu.

»Ves denar uhaja iz slovenskega prostora. Mediji nimajo več finančne osnove za svoje delovanje, prilagajajo se trgu, zato pada kakovost in tekmujejo z družbenimi omrežji. To je res zelo težka situacija, ki je tudi s tem zakonom ne bomo rešili,« je dodala.

Regulacijo družbenih medijev je predlagal tudi lastnik družbe Infonet Leo Oblak. »Prosim, da regulirate našo nelojalno konkurenco. Morda to ne bo rešilo medijev, bodo pa vsaj v manj neenakopravnem položaju, kot so danes. Mi imamo nogo v ‘gipsu‘, oni so na motorju,« je bil slikovit. Prepričan je še, da medijem delovanje otežujejo različni zakoni, v katerih je »cel kup neumnosti«. Po njegovih besedah bi jih morali razbremeniti številnih administrativnih bremen.


 

Ogrožena tudi slovenska beseda

»Resno se sprašujemo, kdo bo v prihodnjih petnajstih letih sploh še financiral novinarstvo v slovenskem jeziku. Novinarstvo izumira, materialni položaj novinarjev je slab,« je opozorila Špela Stare. Ob bralcih so izgubili še celotne generacije novinarjev, saj so zadnjih petnajst let delali večinoma v prekarnih oblikah, medtem ko mladi priložnosti sploh niso dobili. 

Razpravo, ki jo je vodil nekdanji veleposlanik in novinar Dušan Snoj, je skupaj s FDV organiziralo društvo Slovenija Rusija v okviru večerov, ki jih prirejajo v spomin na velikana slovenskega novinarstva Jurija Gustinčiča.
 

Kaj prinaša predlagana zakonodaja?

Po poletni dvomesečni javni razpravi so nanjo prejeli velik sveženj pripomb – več kot 700 strani se je nabralo – zdaj pa nameravajo prečiščen predlog zakona pripraviti do 15. decembra. Največ jih je letelo na ureditev sovražnega govora, novinarsko-uredniških razmerij, lastniških razmerij, državne pomoči medijem ter problematike občinskih medijev in medijev v upravljanju političnih strank. Zlasti novinarji in uredniki so pričakovali temeljito prenovo pravice do odgovora in popravka.