Kje se vrti zakon, ki bi omilil diskriminacijo starejših

Ljubljana – Direktorat za dolgotrajno oskrbo bo s koncem meseca dobil že tretjo direktorico v svojem dveletnem obstoju. Premier Marjan Šarec vztraja, da bo zakon ugledal luč sveta novembra, sprejet pa bo pol leta kasneje. Medtem so v krovni zvezi društev upokojencev v skrbeh, da se bo spet zataknilo pri denarju.



Po državi še vedno s polno paro potekajo trije pilotni projekti, ki merijo, kako dobro se predvidene rešitve dolgotrajne oskrbe obnesejo v različnih okoljih. Na ministrstvu za zdravje jih trenutno usklajujejo tudi na tehnični ravni, hkrati so se v zadnjih dveh mesecih ponovno lotili preračuna finančnih posledic, ki jih bodo potegnile za sabo. Ob zakonu pripravljajo še podzakonske akte, v katere so vgradili prve ugotovitve s celjskega, dravograjskega in krškega okoliša.

Letos so prejeli 861 vlog za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, z novim ocenjevalnim orodjem so ocenili 775 oseb, v izvajanje novih storitev pa vključili 216 oseb. Za zdaj kot veliko prednost prepoznavajo možnost dostopa do novih storitev v skupnosti, medtem ko izvajalci izpostavljajo izboljšanje stanja pri nekaterih varovancih.
 

Oskrba težavna tudi zaradi kadrovske stiske

»Izvajalci so začeli elektronsko spremljati storitve, namen tega pa je zlasti zmanjšanje administrativnih obremenitev zaposlenih. Pilotni projekt je pokazal, da je potrebna prilagoditev dokumentacije, dodatna usposabljanja zaposlenih že potekajo, kmalu bomo testirali storitve e-oskrbe,« naštevajo na ministrstvu, kjer so naleteli tudi na težavno povezovanje sistema zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter omejen kadrovski bazen.

Poleg tega se bodo premešale karte tudi na ministrstvu. Vlada bo z 31. majem razrešila generalno direktorico direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdijo Kobal Straus. Kot vršilka dolžnosti jo bo najkasneje do konca novembra nasledila Kristina Kuhanec Tratar, ki ima izkušnje, kot so zapisali na vladi, s področja kadrovskega menedžmenta in vodenja. Med drugim je bila zaposlena na Petrolu, Puhu, SID banki, nazadnje kot samostojna podjetnica, za podjetniško in poslovno svetovanje.

Na ministrstvu nam njenih konkretnih načrtov niso razkrili, le da bo sledila vladnemu časovnemu načrtu in koalicijskemu sporazumu.


 

Upokojenci za vzorno skrb onemoglih

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) izražajo bojazen, da se bo po 15 letih obljub o sprejetju zakonodajne podlage za tovrstno oskrbo ponovno zapletlo pri zagotovitvi dodatnega denarja. Znesek potrebnega denarja za izpeljavo predvidenih rešitev je letos narasel s 150 na 180 milijonov evrov.

Slovenija je med redkimi državami, ki takšnega zakona nima, zato so »ljudje, potrebni pomoči drugih, prepuščeni na milost ali nemilost okolja ali na pripravljenost in možnost svojcev, da jim zagotovijo pomoč pri dnevnih opravilih«, pravi prvi mož Zdusa Janez Sušnik. Zakon, ki zagotavlja pravice upravičencev, način financiranja in izvajalce, je zato treba čim prej sprejeti.



Marca so pripravili peticijo o ureditvi dolgotrajne oskrbe, ravno danes pa sklicujejo sejo svoje komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje na to temo.
 

Najprej nad krizo v domovih za starejše

V združenju za dostojno starost Srebrna nit ocenjujejo, da bo zakon ključne vsebine, ki so danes razdrobljene, nepovezane, ponekod nezadostne in težko dostopne, povezal v celoten sistem zdravstveno-socialnih pravic in storitev. Te bodo uporabniki lahko koristili tako v zavodih kot tudi doma, izbrali bodo lahko okolje, kjer jih bodo koristili, obliko oskrbe in izvajalca, ocenjuje njegova predsednica Biserka Marolt Meden.

Pri tem upa, da bo zdravstvena blagajna ustrezno pokrila stroške zdravstvene oskrbe, kar danes v socialno-varstvenih zavodih šepa, preostale storitve pa naj bodo krite iz novih stabilnih virov financiranja, tudi iz proračuna. A še pred tem odločevalce čaka ureditev kriznih razmer drugod.

»Najprej mora država zagotoviti prepotrebne kapacitete v domovih starejših z vsemi oblikami domskega varstva, vključno z dovolj oddelki za osebe z demenco in z negovalnimi oddelki. Sredstva, ki jih starejši koristijo v bolnišnicah, naj preusmerijo v domove. Potrebujemo dovolj prostih mest v institucijah kot tudi boljšo oskrbo na domu oziroma deinstitucionalizacijo. Čakalne dobe za sprejem v domove starejših, negovalne bolnišnice in hospic so neprimerno dolge in kažejo na hudo diskriminacijo starejših v naši družbi,« še opaža predsednica združenja.
 

Teren in država z roko v roki

Medtem Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, kjer se ukvarjajo z gerontologijo in medgeneracijskim sožitjem, meni, da je odločilna napaka, ki jo lahko naredimo v novem zakonu, ta, da formalna in neformalna oskrba ne bi bili povezani.



Ker se bodo potrebe po oskrbi v prihodnosti podvojile oziroma morda potrojile, bo humanost in finančno vzdržnost možno zagotoviti le s povezovanjem oskrbovalnih zmožnosti družine, sosedov, prostovoljcev, strokovnih izvajalcev doma in v ustanovah, občin kot nosilca oskrbe krajanov ter države kot ekonomskega in političnega branika enakopravnosti. Poleg tega je treba poskrbeti že za vključitev sistema nadzora kakovosti dolgotrajne oskrbe.