Klemen Šuligoj, medicinski tehnik, ki mu je mar

Ljubljana – Klemen Šuligoj, nekdanji varuh pacientov, dela v intenzivni terapiji v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Čeprav je diplomirani zdravstveni tehnik, se bori za ureditev statusa srednjih medicinskih sester. V zvezi s sprejetim dokumentom o kompetencah v zdravstveni negi se je odzval s kritičnim pismom.

Zapisal je, da obžaluje, da se v medije ne upajo tudi kolegice in kolegi iz drugih zdravstvenih ustanov po državi. »Seznanjen sem, da jim ponekod vodstva ne dajo dovoljenja, da bi to storili.«

Ena sestra za sedem pacientov

Vsi napori, da bi se pacientom zagotavljala varna zdravstvena nega, se rušijo iz dneva v dan, zapiše Šuligoj. Pravi, da tega, kar so do pred dvema tednoma smele povsem kompetentno delati kolegice srednje medicinske sestre, danes ne smejo več (pa čeprav znajo): »Kolegice, ki jim kompetence blagovolijo vse tisto delo, ki so ga že doslej izvajale, pa morajo dobesedno prisilno sprejemati še delovne naloge tistih, ki teh nalog ne smejo več izvajati.«



Če upoštevamo zastarele kadrovske normative iz leta 1984, bi smela za enega pacienta najtežje kategorije zdravstvene nege (4) skrbeti ena diplomirana medicinska sestra oziroma ena od teh srednjih medicinskih sester, ki jim kompetence to dovoljujejo, in to naj bi bilo za pacienta varno, navaja Šuligoj in pove, da v tem primeru matematika takoj odpove. »Na oddelku trenutno ležijo trije pacienti najtežje zdravstvene nege (4) ter štirje pacienti kategorije 3. Vseh sedem pacientov neguje zgolj ena medicinska sestra s 'kompetencami', v pomoč ji je še ena, ki pa ji večino dela ne sme pomagati izvajati, saj ji kompetence to prepovedujejo.« Tako mora ena sama v polni meri skrbeti za sedem pacientov – kako je to mogoče, pa je tako rekoč nemogoče pojasniti, pravi Šuligoj.

V zadnjih dneh se po njegovih besedah kot posledica miselne izčrpanosti že pojavljajo prve bolniške odsotnosti. Pojavljajo se nesoglasja med kolegicami in kratki stiki z zdravniki. »Vse to zaradi nekega dokumenta, ki je degradiral tiste medicinske sestre, ki delamo v praksi. Vse zaradi šopa papirjev, ki naj bi ga (kot pravi minister za zdravje Aleš Šabeder) pripravil vrh zdravstvene nege v naši državi.«

Zavedeni minister?

Šuligoja pri tem moti, da Šabeder očitno enači vrh zbornice babiške in zdravstvene nege - zveze z vrhom zdravstvene nege. »Ob tem minister niti ne preleti seznama članic in članov te skupine, ki je ta dokument pripravljala. Očitno se noče sprijazniti s tem, da so na seznamu tudi ljudje z vsaj dvojno kolizijo interesov, ljudje v kazenskih postopkih, ljudje, ki že leta ne delajo v kliničnih okoljih.«

Dokumenta, ki rešuje manj kot tisoč medicinskih sester v naši državi, po Šuligojevem prepričanju ne moremo imeti za sistemsko rešitev. »Svetovalci ministru za zdravje očitno prikrivajo, da smo leta 2014 (Šuligoj je član izvršilnega odbora Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije) dejansko pripravili sistemske rešitve za večino vseh srednjih medicinskih sester.

»Žal papir očitno prenese vse. Nabor storitev, ki nas je začel deliti, ne vpliva slabo le na naše medsebojne odnose, predvsem vpliva na naše varno delo, ki počasi postaja nevarno – nevarno za bolnike. Mi pa si želimo delati varno, ne glede na to, na kaj nas 'stroka' o tem, kaj je varno, spominja v zadnjih tednih prek večine medijev. O tem, kaj je varno delo, pač ne more presojati tisti, ki ne dela ob bolnikih,« sporoča Šuligoj.

V sklepnih besedah navede še, da njihove strokovne kolegice (in minister, ki je dokument o kompetencah potrdil maja, kmalu po prevzemu funkcije) pač ne bodo nikoli priznali, kakšno napako so s tem šopom papirjev povzročili v naših sredinah.

Odziv zbornice - zveze

Zaradi aktualne vsebine, povezane z implementacijo dokumenta Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege, in reševanja določenih težav v posameznih zdravstvenih zavodih so na novinarska vprašanja danes odgovarjali Monika Ažman, predsednica Zbornice - Zveze in Jakob Počivavšek, prvi mož sindikata Pergam.



Predsednica Zbornice - Zveze je dejala, da iščejo rešitve in da so v zadnjih desetih dneh obiskali več zdravstvenih zavodov in rešili marsikatero zagato. Med drugim se je tudi sama eno uro mudila v intenzivni enoti šempetrske bolnišnice in ponudila vso pomoč. Tja so poslali strokovnjake, ki so v delovnih procesih drugje, da bi jim svetovali in pomagali vzpostaviti urnike, pri čemer je Ažmanova izpostavila, da neke volje za sodelovanje pri omenjeni enoti ni bilo.

Glede na izkušnje je dejala, da imamo pri vpeljevanju dokumenta v prakso velike težave na nivoju srednjega menedžmenta oziroma organizacije dela. »Ko se je v bolnišnicah zaposlovalo, bi se moralo vedeti, kakšen kader se zaposluje. Še pred uradno sprejetimi kompetencami oziroma že od leta 2004 je namreč znano, kakšne so izobrazbene smernice, a se je ravnalo mimo njih. Dokument zgolj povzema znanja, ki jih pridobijo sestre na posameznih ravneh izobraževanja. Ker se je zdravstveno nego ves čas potiskalo v ozadje in se ni prepoznavalo njenega namena, imamo zdaj kritično stanje,« so bili jasni na Zbornici -Zvezi.

Ažmanova se strinja, da je dokument naplavil številne anomalije, ki so se v zdravstvenem sistemu nabrale v zadnjih desetletjih. Poudarila je, da je dokument pripravila stroka in da je dober. Ker pa se pri njegovi implementaciji pojavlja vrsta težav, je minister za zdravje že napovedal spremembe. Delovna skupina, ki je bila v zvezi s tem imenovana, bo dokument pregledala, pri čemer Ažmanova upa, da do kakšnih bistvenih ali večjih sprememb ne bo prišlo.

Sindikat Fides je v okviru Koordinacije zdravniških organizacij pred časom zahteval, da se dokument ukine, pri čemer predsednici Zbornice – Zveze ni razumljivo, zakaj se omenjen sindikat vpleta v dokument avtonomne stroke: »Odgovor je morda v tem, da se isti sindikat bori za pravice in več denarja ene poklicne skupine. Žakelj denarja pa je eden in v tej zgodbi gre gotovo za denar. Če enemu daš, drugemu vzameš.«

Tudi v sindikatih zdravstvene nege so po besedah Jakoba Počivavška ogorčeni nad pozivom, da se 38. člen zakona o zdravstveni dejavnosti odpravi. »V tem primeru bi probleme pometli nazaj pod preprogo. Srednje medicinske sestre bi za manj denarja spet opravljale zahtevnejšo delo, ki presega njihove kompetence.« Zato se zavzemajo, da se dokument ohrani, saj ustrezno rešuje problematiko kompetenc medicinskih sester.

Srednje medicinske sestre glede na dokument torej ne smejo več opravljati dela, ki naj bi ga opravljale diplomirane medicinske sestre. Ažmanova na vprašanje, kaj je tisto, kar lahko sploh še delajo srednje medicinske sestre, odgovarja, da med njihove naloge med drugim sodijo zagotavljanje 14 temeljnih življenjskih aktivnosti, kot so prehranjevanje, pitje, izločanje, gibanje, zagotavljanje ustrezne nege, merjenje telesne temperature in podobno. Izpiranje ušes ali pobiranje šivov, česar po novem naj ne bi smele več početi, pa je po njenih besedah že tako ali tako le v pristojnosti zdravnika.

Po sprejemu poklicnih kompetenc je bilo iz srednjih sester, ki izpolnjujejo pogoje, v diplomirane sestre prevedenih 1387 medicinskih sester. Pred prevedbo smo imeli 54 odstotkov tehnikov zdravstvene nege, zdaj jih imamo 45 odstotkov, torej smo po besedah Ažmanove še daleč od tega, da bi izničili zdravstvene tehnike. Koliko slednjih in koliko diplomiranih sester v državi sploh potrebujemo, ni znano. Bo pa to predmet pogovorov, ki ga bodo imeli predstavniki Zbornice - Zveze v petek s predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.