Tiskane izdaje
Ministrstvo za kmetijstvo (MKGP) je javno naročilo za izbor organizacij za izdelavo strokovnih podlag s področja kmetijstva objavilo marca. Nanj se je prijavilo osem ponudnikov, vendar je MKGP na začetku avgusta vse zavrnil. Težava so bile pomanjkljive delovne izkušnje, pove Leon Ravnikar. Podjetje Locus se je na odločitev pritožilo in zahtevalo ponovno revizijo postopka, a je državna revizijska komisija na začetku novembra njegov zahtevek zavrnila, s čimer je odločitev MKGP postala pravnomočna.
Ministrstvo se zdaj pripravlja na objavo novega javnega naročila. Še prej mora biti sprejet pravilnik o tehničnih, strokovnih in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije, ki bodo izdelovale strokovne podlage. Sprememba je nujna zaradi uskladitve z zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki je začel veljati prvega junija, ter jasnejše določitve, kaj šteje za ustrezno referenco, pojasnjujejo na MKGP.
Javna razprava o predlogu pravilnika se je končala prejšnji teden, takoj po sprejetju pravilnika bo MKGP objavil novo javno naročilo, kar se bo po oceni Ravnikarja zgodilo v prihodnjih treh do štirih mesecih.
Projektne skupine, ki bodo pripravljale strokovne podlage, bodo sestavljali strokovnjaki iz kmetijstva, pedologije in prostorskega načrtovanja. »Zahtevali bomo resne reference,« poudarja Ravnikar.
Zadnjo besedo bodo imele občine
Koncept trajno varovanih kmetijskih zemljišč je bil določen s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih leta 2010, ki je kmetijska zemljišča razvrstil na trajno varovana. Ta naj bi bila namenjena izključno pridelavi hrane in druga. Za nosilca urejanja prostora za področje kmetijskih zemljišč v postopkih prostorskega načrtovanja je novela določila MKGP, kot podlago za določitev trajno varovanih in drugih kmetijskih zemljišč v prostorskih aktih lokalnih skupnosti pa je uvedla strokovno podlago za določitev potencialnih območij trajno varovanih in drugih kmetijskih zemljišč. Poleg tega je spet določila visoko odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, a pri tej ni dolgo ostalo. Janševa vlada jo je že naslednje leto precej znižala, država pa se še naslednjih pet let ni odločila, katera kmetijska zemljišča so strateška in jih je nujno treba zaščititi.
Zadeve so se spet premaknile na začetku leta 2016 z novo spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih. Sprejeti so bili trije podzakonski predpisi, zadnji, četrti pa oktobra lani. S tem so bili izpolnjeni pogoji za pripravo javnega naročila za izbor organizacij, ki bodo pripravile strokovne podlage za določitev potencialnih območij trajno varovanih in drugih kmetijskih zemljišč.
Končno besedo pri določitvi trajno varovanih kmetijskih zemljišč bodo imele občine, ki bodo v lokalnih prostorskih aktih določile kmetijska zemljišča za trajno zaščito na podlagi izdelanih strokovnih podlag.
