Ko si po razlitju slepiča operiran šele deveti dan

»Vem, da medicina ni matematika, pa da je kdo že kdaj umrl zaradi napačne diagnoze ali slabe odločitve, tudi. Jaz nisem in to je fantastično. Ampak slepič ni ravno nekaj, kar bi moral obravnavati dr. House,« je v opisu svoje izkušnje v obliki dnevniškega zapisa – oziroma odprtega pisma, naslovljenega na Zdravstveni dom Kranj in Splošno bolnišnico Jesenice – napisala Maja Kalan Pongrac.



V aktualnih pogojih delovanja zdravstva med pandemijo covida-19 je bila zaradi razlitega slepiča operirana šele deveti dan po pojavu simptomov. Lahko bi tudi umrla, je zapisala.

Hude bolečine in vročino je dobila po vrnitvi z izleta na Triglav. V naslednjih dneh se je borila z zasedenimi telefonskimi linijami, dolgim čakanjem na vzem brisa za morebitno okužbo z novim koronavirusom, obiski laboratorijev in urgenc ter stavki tipa: »Aja, vi zdaj še nimate negativnega testa covid … Potem vas tudi ginekolog ne bo sprejel …«

Negativni rezultat na okužbo s covidom je prišel peti dan, šele osmi dan je lahko po zdravstvenem tavanju od Poncija do Pilata v Kranju, četrtem največjem mestu v Sloveniji, opravila pregled z ultrazvokom, ki je dal pravi odgovor. Opravila ga je v zasebni ambulanti, saj – kot zapiše – tamkajšnji zdravstveni dom, v katerem obratuje splošna nujna medicinska pomoč, ultrazvočnega aparata nima. 


 

»Pojdite s tem direktno na Jesenice«

»Vi ste za na Jesenice h kirurgu. Ne hodite v noben zdravstveni dom. Počakajte še, da vam napišem izvid in pojdite s tem direktno na Jesenice,« je končno slišala v zasebni ambulanti. In se spraševala, zakaj ji tovrstne preiskave ob vseh drugih, ki jih je naredila, niso na jeseniški urgenci, kjer je že bila, naredili že prej. 

»Imamo enega radiologa. Bilo je ponoči,« je izvedela, ko je to vprašala.

»Sodeč po izvidu ultrazvoka gre verjetno za razlitje slepiča. In glede na to, kdo vam je delal ultrazvok, smo lahko skorajda prepričani, da ima prav. Počakajte v čakalnici, sestra vas bo poklicala, da vas kar sprejmemo na oddelek,« so ji še povedali na Jesenicah.

Naslednje jutro je sledila operacija. Diagnoza je bila: akutno vnetje slepiča s perforacijo in peritonitisom ter peritifilitičnim abscesom. Oziroma razliti slepič.

»Pa saj vi bi lahko umrli. A veste, taki, kot ste vi, bi morali narediti revolucijo …« je po vrnitvi iz bolnišnice slišala od svoje ginekologinje. Tako je Maja Kalan Pongrac še zapisala v odprtem pismu, ki ga je sklenila z besedami: »Zgrožena, a obenem iskreno hvaležna, pozdravljam odgovorne v obeh ustanovah.«


 

»Varna obravnava pacientov gorenjske regije je močno ogrožena«

»Radiološki oddelek SB Jesenice, ki pokriva tudi Urgentni center Jesenice, je že dlje časa v pomembni kadrovski krizi, močno namreč primanjkuje specialistov radiologov. Zaradi manka približno leto dni nismo sposobni zagotavljati 24 urne dostopnosti UZ preiskav,« nam je na prošnjo po komentarju situacije odgovorila strokovna direktorica Splošne bolnišnice Jesenice dr. Anja Jovanovič Kunstelj.

»Z velikimi napori pokrivamo to diagnostiko v dopoldanskem času in vsaj en dan v vikendu. Od oktobra dalje bo stanje še slabše, saj od nas odhaja specialistka, ki je sicer zaposlena za skrajšani delovni čas. V praksi to pomeni, da bosta pri nas zaposlena 2,2 radiologa, tako da se pod vprašaj postavlja tudi dostopnost do CT diagnostike v času rednega dela. Za pokrivanje bolnišničnih potreb, Urgentnega centra, ambulant in pokrivanje NNMP (neprekinjena nujna medicinska pomoč) bi potrebovali 8 specialistov.

Varna obravnava pacientov gorenjske regije je močno ogrožena, hkrati pa so v stiski tudi kliniki, saj je radiološka diagnostika ena od temeljnih diagnostik bolnišnic in ustanov, kjer se izvaja urgentna dejavnost. Seznanjeni smo, da se s podobno problematiko srečujejo tudi nekatere druge periferne bolnišnice in primarni nivo. Na težave opozarjamo različne deležnike že dlje časa, zadnji dopis je bil na Ministrstvo za zdravje poslan v začetku meseca septembra.«


 

Kacin: Gre za začarani krog

Vladni govorec Jelko Kacin je v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija situacijo glede dostopa do zdravstva komentiral s pričakovanjem, da bo ministrstvo za zdravje na napovedanih sestankih z direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic ta ključna vprašanja naslovilo.

Zaveda se, da nekateri prek svojih zdravnikov ne morejo do testa za covid, drugi pa kljub simptomom ne morejo do zdravnikov, ker jih ti brez opravljenih testov za covid-19 nočejo sprejeti. Situacijo je opisal kot začarani krog. 
 

Dr. Beović: Ta situacija se nikakor ne bi smela zgoditi

Vodja strokovne komisije za covid pri zdravstvenem ministrstvu dr. Bojana Beović je na vladni novinarski konferenci opozorila, da si slovensko zdravstvo vnovične zaustavitve tolikšnega dela dejavnosti, kakršna je bila spomladi, ne more več privoščiti. Glede izkušnje Maje Kalan Pongrac je izjavila, da se ta nikakor ne bi smela zgoditi.

»Bolnika je vedno potrebno obravnavati neposredno in glede na njegovo stanje,« je povedala. »Vedno gre za triažo. Bolj bolan bolnik, tisti, katerega stanje bi se brez intervencije poslabšalo, ima prednost ne glede na vzrok njegove bolezni. Bolnika je treba obravnavati ne glede na to, ali ima to ali ono okužbo.«

Stvar zdravniške odgovornosti je, da se bolnika obravnava glede na njegovo stanje. »Če se je kaj takega zgodilo, obstajajo pritožbene poti in analize tega, kar se je zgodilo,« je dodala.
 

Zdravniška zbornica poziva k ustreznejšim navodilom

Na zgodbo Maje Kalan Pongrac in tudi druge podobne so se odzvali na Zdravniški zbornici. »V javnosti predstavljeni primeri kažejo, da je takoj treba najti rešitev za strokovno in hitro obravnavo vseh tistih nujnih stanj, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. V takih primerih namreč lahko nekajdnevno ali celo samo nekajurno čakanje na test povzroči hujše posledice za zdravstveno stanje bolnika ali je zanj tako čakanje lahko celo usodno,« so zapisali.

»Kljub večkratnim opozorilom, da je treba izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev, zbornica vnovič ugotavlja, da se primeri, kot je ta zadnji, še vedno dogajajo in da je dostopnost v določenih primerih ponekod še vedno neustrezna. Pri tem poudarjamo, da je treba zdravstveni sistem prilagoditi razmeram in ne iskati »krivcev« in izgovorov. Sodobne informacijske rešitve že obstajajo in z ustreznimi prilagoditvami bi jih lahko kmalu učinkovito vključili v sistem naročanja na testiranje.

Zdravniška zbornica Slovenije zato v imenu vseh prizadetih pacientov in njihovih svojcev, ki so se doslej javno izpostavili in tudi v imenu vseh drugih, ki so te težave doživeli, pa se niso izpostavili, javno poziva državo, predvsem pa Ministrstvo za zdravje, da sprejme ustreznejša navodila in zagotovi dostopnost do izbranih zdravnikov in nujne medicinske pomoči. Ker se podobni problemi pojavljajo v različnih delih države, ocenjujemo, da gre za sistemski problem, ki ga je treba analizirati in ugotoviti, kje so šibke točke ter poiskati rešitev v najkrajšem možnem času.«
 

Čas, ko bo usoden že slepič

Medicinskega osebja že v običajnih razmerah ni dovolj za vse potrebe, kaj šele zdaj, je prejšnji teden v komentarju zapisala Delova novinarka Brigite Ferlič Žgajnar. Poleg tega bo po novem nekaj zaposlenih vedno izločenih iz delovnega procesa, bodisi zaradi karantene bodisi zato, da bodo lahko kasneje zdravi vskočili. Če smo se spomladi bali, da ne bo na voljo dovolj respiratorjev, je zdaj že jasno, da ne bo dovolj kadra, usposobljenega za njihovo uporabo.

Nihče si ne želi, da bi ljudje ležali po bolnišničnih hodnikih in da bi morali zdravniki ob polni intenzivni sobi tehtati, kateri ima manjše možnosti za preživetje. Zato je zadnji čas, da se kot posamezniki zresnimo. Le od našega ravnanja je odvisno, koliko postelj bo ostalo praznih.