Primarno zdravstvo poka po šivih

Strokovnjaki pravijo, da delajo vse, da bi ljudem olajšali dostop do zdravnika.

Objavljeno
22. september 2020 20.45
Posodobljeno
23. september 2020 09.40
Brise bo zato po novem lahko jemal vsak izvajalec, tudi koncesionar. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Ljubljana – Predstavniki ministrstva za zdravje in direktorji zdravstvenih domov so na današnjem sestanku poskušali najti rešitve, ki bi ljudem olajšale dostop do zdravnika. Ta je, kot pričajo izkušnje s terena in pripovedi pacientov – eno objavljamo v tem članku – še vedno slab. Strokovnjaki pravijo, da delajo vse, da bi ga izboljšali.

Svetovalka ministrstva za zdravje, zdravnica Simona Repar Bornšek je dejala, da mora biti v državi zagotovljenih najmanj 32 vstopnih točk za domnevne bolnike s covidom-19 in da pacienti na testiranje ne bi smeli čakati več kot 24 ur. Brise bo zato po novem lahko jemal vsak izvajalec, tudi koncesionar. »Pričakujemo in želimo si, da imajo vsi zdravstveni domovi vstopne točke organizirane na način 'drive in'. Če jih v kakšni ustanovi ne morejo zagotoviti zaradi kadrovskih ali drugih težav, naj se povežejo z drugim zdravstvenim domom,« je poudarila Repar Bornškova.

Dodala je, da so zdravstvene ustanove izredno obremenjene in da zaradi spremenjenega načina dela, ko je treba zagotavljati varno obravnavo tako za zaposlene kot paciente, ne bo mogoče zagotoviti hitrega dostopa do zdravnika. »Ni več tako, da pacient sam odloči, kdaj je potreben obisk zdravnika, ampak o tem presodi zdravnik, in to je bistvena sprememba.«

Direktor ajdovskega zdravstvenega doma Egon Stopar je ljudi prosil, naj za stik z zdravstveno ustanovo, kadar ne gre za nujno stanje, prej kot telefon uporabijo elektronsko pošto ali posebne obrazce za naročanje dokumentov, na primer receptov in napotnic: »V zdravstveni dom ne prihajajo naročeni pacienti, ampak zelo bolni, manj bolni in tisti, ki radi hodijo v zdravstveni dom. In mi moramo znati z vsemi komunikacijskimi sredstvi, ki so trenutno na voljo, pravilno obvladovati vstopanje in presoditi, kdo je bolj nujen in kdo manj.«

image
O nujnosti obiska odloči zdravnik, ne pacient. FOTO: Leon Vidic/Delo


V njihovem domu je povprečna starost zdravnikov 50 let. »Štirje so že upokojeni, dva še bosta. Večina jih poleg rednega dela izvaja še nujno medicinsko pomoč in dela v domovih starejših. Obremenitve so velike, zdravnikov je premalo,« je poudaril Stopar.


Za pozitiven pristop


V imenu kolegov je izrazil pripravljenost in energijo, da se spopadejo s problemi, ki jih ni malo. »Za vsakega pacienta je bistveno, da pride do svojega zdravnika, hkrati pa prosimo za strpnost in razumevanje,« je dodal direktor. Zaprosil je, naj se ljudje ob težavah obrnejo na vodstva zdravstvenih domov, namesto da na spletnih omrežjih bruhajo gnev: »V imenu vseh svojih kolegov trdim, da se bomo potrudili narediti vse za vsakega pacienta. Lahko pa se zgodi marsikaj, kot se je tudi že pred covidom. Želimo si, da bi bilo teh primerov čim manj, je pa vse skupaj izredno zahtevno, zato poskusimo vsi ubrati pozitiven pristop k novi situaciji.«

Pred vstopom v zdravstveni dom se pacienta ne sme avtomatično zavrniti, ampak je treba ugotoviti, koliko potrebuje zdravnika, je dejala Repar Bornškova. Pojasnila je, da se zdravnik na podlagi klinične slike odloči, tudi če ima pacient temperaturo, da ga bo pregledal. »Vsaka temperatura še ni covid-19, lahko je znak bistveno hujšega stanja, in včasih je to zdravniku po dveh stavkih jasno. Takega pacienta lahko tudi sprejme. Ne pomeni, da je bolnik z vročino lahko obravnavan samo v ambulanti za covid-19. Vročina lahko nastane tudi zaradi rakave bolezni in poslabšanje tega stanja.«
 

Poziv k preučitvi protokolov


Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ugotavljajo, da je bila realizirana vrednost programa v času zaprtja ambulant med epidemijo za 5 odstotkov manjša kot v enakem obdobju lani. Slabša realizacija programa po njihovem vpliva tudi na slabšo dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev. Zato je Upravni odbor ZZZS pozval vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, da se ustrezno organizirajo in izvedejo program, za katerega izvedbo so se obvezali s pogodbo z ZZZS in odpravijo zaostanke, ki so nastali v času epidemije ter na tak način prispevajo k boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev. Poleg čakalnih dob, največ težav povzroča otežen dostop do izbranega osebnega zdravnika. ZZZS zato zahteva od vseh izvajalcev, da zagotovijo optimalen oz. nemoten dostop do zdravnika. Navajajo naslednje možne rešitve:
  • vzpostavitev Info točk za paciente oz. izboljšanja dostopnosti po telefonu, tako tehnično kakor tudi z vidika odzivnosti;
  • reorganizacija oz. centralizacija naročanja in posredovanja povratnih informacij pacientom o datumu in uri osebnega pregleda ali telefonskega razgovora z zdravnikom za več ambulant na enem mestu (npr. povratna informacija glede laboratorijskih izvidov, nadaljnjih postopkih zdravljenja, ipd.);
  • vzpostavitev posebnih info točk za naročanje na odvzem brisa in povratne informacije o izvidu odvzetih brisov na COVID na nacionalni ravni;
  • na sistemski ravni bi bilo potrebno takoj urediti prenos določenih kompetenc na medicinske sestre (npr. predpisovanje nekaterih medicinskih pripomočkov, nenujnih reševalnih prevozov ipd.) kar bi razbremenilo zdravnike (ukrep je bil že večkrat predlagan);
  • dosledno izvajanje Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki po novem omogočajo, da napotni zdravnik podaljša veljavnost napotnice osebnega zdravnika, če ugotovi, da bo zavarovana oseba na podlagi že izdane napotnice potrebovala zdravstvene storitve tudi po preteku obdobja veljavnosti napotnice, ki ga je na napotnici označil osebni zdravnik (veljavnost lahko podaljša najdalj za dve leti od preteka obdobja, ki ga je na napotnici označil osebni zdravnik). To pravilo se še premalo uporablja, kar tudi po nepotrebnem povzroča ponovne obiske ali telefonske klice osebnega zdravnika;
  • vsaj začasno ustaviti zniževanje števila količnikov, ko zdravnik lahko odkloni izbiro;
  • nadaljevati z zmanjševanjem administrativnih bremen v zdravstvu;
  • nadaljevati s povečevanjem števila timov družinskih zdravnikov. Tu posebej opozarjamo, da zgolj zagotavljanje dodatnih sredstev ne bo zadoščalo. Dejstvo je, da ZZZS ne more oddati vseh programov, ki jih razpiše, saj ni zdravnikov. Zato so nujni sistemski ukrepi, kot so povečanje vpisa na medicinsko fakulteto, optimizacija poteka specializacije družinske medicine (v zadnjih letnikih naj poteka na primarni ravni in ne na klinikah), pozitivna promocija poklica zdravnika na primarni ravni, uvoz zdravnikov iz tujine.
ZZZS tudi pričakuje, da bo Ministrstvo za zdravje ponovno proučilo veljavne protokole dela in dodalo usmeritve, ki bodo zagotovile ustrezni dostop tudi »neCovid« bolnikov do zdravnika. Kot pravijo, bi več angažiranja pričakovali tudi s strani ustanoviteljev javnih zdravstvenih zavodov (npr. občin), ki imajo poleg pristojnosti tudi odgovornost, da zagotovijo ustrezne pogoje dela v javnih zavodih in mrežo na primarni ravni. Služba ZZZS bo še bolj okrepila nadzor na tem področju, se hitro odzivala na pritožbe zavarovanih oseb in ukrepala skladno z veljavnimi predpisi, torej tudi z izrekanjem pogodbenih kazni.