»Ko umira globalizacija, je čas za vrnitev h koreninam«

Carpe diem: Novica Mihajlović se je z Anko Lipušček Miklavič pogovarjal o siru in skuti, o uspešni mlekarni, o kmetih v planini, od katerih bi se lahko naučili kaj o solidarnosti, o poletju brez turistov. V času, ko smo še lahko potovali iz ene občine v drugo, jo je fotografiral Tomi Lombar.

Objavljeno
19. april 2020 06.00
Posodobljeno
19. april 2020 15.40
Prvih enajst let kariere v mlekarni je delala v komerciali, tja je prišla iz javne uprave, morala se je veliko učiti in naučiti. FOTO: Tomi Lombar
Dobri dve desetletji sem kot novinar pisal pretežno o gospodarstvu in v tem času sem imel privilegij srečati celo vrsto zanimivih ljudi. Direktorjev in lastnikov različno velikih domačih in tujih podjetij se marsikdaj neupravičeno drži nekakšen vzvišen sloves, da so odmaknjeni od tako imenovanih običajnih ljudi. To ni res. Debela večina uspešnih direktorjev in lastnikov podjetij je povsem običajnih ljudi. Ker pa so zaradi narave dela večinoma zelo zasedeni, jih je pogosto težko dobiti na telefon. Čeprav so številni direktorji zelo odzivni in pokličejo nazaj tudi, če jih o zgrešenem klicu obvestijo sodelavci, zelo pomaga ...