Tiskane izdaje
Visoki politični gostje se še niso pripeljali na Koroško po novi cesti, ki naj bi v prihodnjih letih končno povezala regijo z osrednjo Slovenijo, ampak bodo bržkone znova napovedali začetek njene gradnje. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je obljubil: prvo lopato bomo zasadili 15. oktobra v Gaberkah. Nezadovoljstva v zvezi s cesto v regiji ni, a vsi vedo, da se ne sme končati v Slovenj Gradcu in da bo smiselna le, če bo na severu povezana z Avstrijo, na jugu pa s Hrvaško.
Aljaž Verhovnik, koordinator mladinske iniciative za gradnjo tretje osi, je opozoril, da se tudi z začetkom težko pričakovane gradnje nove ceste zaostalost razvoja Koroške ne bo čez noč spremenila. »Koroška bo morala do izgradnje prometnice, ki bo trajala več let, premagovati vsakodnevne prometne izzive, se soočati s slabo prometno varnostjo na obstoječih cestah, zlasti pa z gospodarskimi vprašanji, ki bi zagotovila večjo zaposljivost,« je dejal Verhovnik.
Izgubljena delovna mesta
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek med obiskom na Koroškem ne bo obiskal Lekove lokacije na Prevaljah, kjer je pred tremi leti pod taktirko drugega predsednika vlade sodeloval pri polaganju temeljnega kamna za novo, večjo, še modernejšo in tehnično bolj dovršeno tovarno širokospektralnega antibiotika. Investitorji so ob koncu gradnje sporočili, da so opustili načrte, in napovedali selitev proizvodnje v Avstrijo. Prevaljski župan Matic Tasič bi zato rad dobil odgovor na vprašanje, kako v dolini do novih delovnih mest po odhodu Leka.
Zdravko Počivalšek, podpredsednik vlade in minister za gospodarski razvoj in tehnologijomed vladnim obiskom na Koroškem. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Po podatkih območne gospodarske zbornice za Koroško je 3057 gospodarskih družb v regiji lani ustvarilo 2,33 milijarde evrov prihodkov, od tega več kot polovico na tujih trgih. Družbe v predelovalni dejavnosti ustvarijo skoraj 70 odstotkov prihodkov in zaposlujejo 68 odstotkov ljudi. Regija vse bolj stavi na turizem, zlasti čezmejni v okviru projekta Geopark Karavanke.
V zgornji Mežiški dolini, ki sta ji večstoletno kopanje ter predelava svinčeve in cinkove rude povzročila velike ekološke rane, se bo leta 2022 končal program okoljske sanacije. Že zdaj je jasno, da s svinčeno dediščino ni bilo mogoče pomesti, zato občini Črna na Koroškem in Mežica pričakujeta podaljšanje programa, a ne v neskončnost, temveč za nekaj let, ko bodo končali sanacijo. V Dravski dolini, kjer pet občin končuje 50-milijonski projekt preskrbe z vodo, bo minister za okolje in prostor Andrej Vizjak slišal za birokratske težave, zamude pri plačilih in napake v projektu.
Mimo težav zaradi covida-19 v koroških socialnovarstvenih zavodih pa tudi nekaterih podjetjih vlada ne bo mogla. Okužbe z novim koronavirusom so tudi na Koroškem razkrile prostorsko, predvsem pa kadrovsko stisko v teh ustanovah, ki imajo smolo, da so blizu meje z Avstrijo, kamor tudi odhaja zdravstveno osebje zaradi boljših delovnih razmer in zaslužka.
Vsi bi gostili Černača
Minister za zdravje Tomaž Gantar se med obiskom v slovenjgraški bolnišnici ne bo srečal z nekdanjim direktorjem Janezom Lavretom, čigar odstop je zaradi žaljivih tvitov sprejel aprila, ampak z vršilko dolžnosti Alenko Jezernik Skudnik. Tako Janez Lavre kot Alenka Jezernik Skudnik bi rada sedla na direktorski stolček, a svetu zavoda v pol leta in dveh poskusih še ni uspelo imenovati direktorja s polnimi pooblastili. Kdorkoli bo zasedel ta položaj, ne bo imel lahkega dela, saj bo moral državo znova prepričati, da morajo zaradi dotrajanosti porušiti kirurški blok in na njegovem mestu zgraditi novo stavbo.
Staro z novim bodo združevali na Ravnah na Koroškem. Propadajoči dvorec Javornik, dolgoletna mestna sramota, se bo kmalu z evropskimi sredstvi spremenil v najmodernejši center za oskrbo starejših v državi, vreden okoli 8 milijonov evrov. Še več bi radi na Koroškem premaknili z evropskim denarjem, zato je bil med župani najbolj zaželen gost Zvonko Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
»Predstaviti moramo, da vemo, kaj potrebujemo za razvojni napredek, če hočemo govoriti o kakovostnem življenjskem okolju. V ospredju pogovorov bodo projekti iz dogovora za razvoj regije in problematika, s katero se srečujemo pri njihovem izvajanju na ravni države, ter projekti, ki so v izvajanju in je nujno, da so končani z dofinanciranjem, ter projekti, ki so pripravljeni za realizacijo do leta 2023 in bi lahko bistveno vplivali na zmanjševanje razvojnih razlik,« je povedala Karmen Sonjak, direktorica regionalne razvojne agencije za Koroško.
