Kruh kot simbol skupnega in bogastva raznovrstnosti

Pred svetovnim dnem beguncev pozivi državi k vzpostavitvi nekaterih varnih in zakonitih poti za begunce in migrante.

Objavljeno
19. junij 2020 06.00
Posodobljeno
19. junij 2020 11.42
Festiival kruha je potekal v okviru porjekta ”Človekl, ne jezi se” v prizadevanjih za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih manjšin, beguncev in migrantov. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Injera v Eritreji, barbari in kalane v Iranu, naan v Afganistanu, khobez v Siriji, kruh v Sloveniji. Živilo, ki nam je vsem skupno, a ga delamo na tako zelo različne načine. S Festivalom kruha, hrane, ki nas povezuje in hkrati kaže bogato raznovrstnost, so v Slovenski filantropiji zaznamovali jutrišnji svetovni dan beguncev.

image
Mahmud in njegov osemletni sin Jusuf sta predstavila sirski khobez. FOTO: Leon Vidic/Delo


V skledo zmešamo moko, sladkor, sol in kvas. Dodamo mleko, vodo in na koncu še malo olja. Pustimo, da testo vzhaja od tri do pet ur. Potem ga razrežemo na majhne kose, razvaljamo in spečemo kot palačinko v ponvi. Tako nam je Mahmud, ki je pred štirimi leti prišel z družino iz Sirije, razložil, kako se pripravi khobez. Fotograf in krojač iz Alepa pravi, da doma pogosto dela tudi sirski sir. Če česa v slovenščini ne razume prav dobro, mu pri sporazumevanju pomaga osemletni sin Jusuf, ki obiskuje četrti razred na Osnovno šolo Preska.

773 ljudi ima mednarodno zaščito v Sloveniji, 133 med njimi je nastanjenih v tujini.


Tudi Shili in Azimu iz afganistanske prestolnice Kabul, ki sta pripravljala naan, večinoma prevaja 14-letna hči Sonia, ki hodi v sedmi razred v Osnovno šolo Prežihov Voranc.

Da je učenje jezika res zahtevno, je pritrdila tudi Jardanos Haile iz eritrejskega mesta Masava, ki je na festivalu predstavila injero. V Slovenijo je prispela z možem pred dobrim letom iz Italije, v okviru projekta relokacije. Doma je delala v administraciji, tu pa bi rada pridobila znanje iz zdravstvene stroke.

image
Jardanos Haile iz Eritreje je opisala, da injero jedo z omakami, za kosilo ali večerjo.


Vsi drugačni, vsi ljudje


»Želeli smo pokazati nekaj, kar je vsem zelo blizu in domače, a je toliko različnih variant. Kruh je nekaj, kar nas povezuje in hkrati kaže na to, koliko je bogastva in raznovrstnosti v vsem, čemur se reče kruh. Tako kot je med ljudmi, smo različni in drugačni, iz drugih kultur, a smo še vedno vsi ljudje,« je Tereza Novak, direktorica Slovenske filantropije, opisala pomen Festivala kruha. Organizirali so ga v projektu »Človek, ne jezi se«, ki ga sofinancirata urad za komuniciranje in ministrstvo za izobraževanje, v prizadevanjih za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih manjšin, beguncev in migrantov.

image
Naan sta pripravila Shila in Azim iz Kabula. FOTO: Leon Vidic/Delo


»Kot vsi mi si želijo prispevati družbi. To pa pomeni, da potrebujejo zaposlitev, da si lahko organizirajo samostojno življenje. Pričakujemo, da bo država omogočala lažji dostop do trga dela,« je dejala Novakova. V Slovenski filantropiji poudarjajo, da sta delo in zaposlitev najpomembnejša za integracijo beguncev.

image
IGD azil Foto Gm Igd


»Njihove zaposlitvene možnosti so se v zadnjih letih povečale, razvit je bil program usposabljanja na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito. Hkrati pa od beguncev pogosto pričakujemo, da se naučijo slovenskega jezika, še preden se vključijo v delovni proces,« so poudarili v Slovenski filantropiji, kjer menijo, da bi bilo smiselno razvijati oblike dela, pri katerih znanje slovenskega jezika ni nujni pogoj, saj je učenje jezika dolgotrajen proces, ki mora iti z roko v roki z zaposlitvijo, saj bo le tako lahko integracija uspešna.


Za varne in zakonite poti


Po podatkih urada za oskrbo in integracijo migrantov je trenutno 773 oseb, ki jim je Slovenija priznala mednarodno zaščito. Število vloženih prošenj za azil se v zadnjih letih povečuje, a se več kot polovica postopkov ustavi, ker prosilcev ni več tu. Slovenija za večino ni ciljna država.

image
Reza iz Irana je po poklicu kuhar in je pekel kalane, ki so ga pripravljali že v 6. stoletju. FOTO: Leon Vidic/Delo


V Slovenski filantropiji ob svetovnem dnevu beguncev spet opozarjajo na potrebo po aktivnem reševanju beguncev in migrantov, ki so obtičali na balkanski poti in grških otokih. »To so ljudje, ki so preganjani zaradi vojn, kršitev človekovih pravic ali okoljskih katastrof ali pa so dom zapustili zaradi velike revščine. Slovenija bi v znamenje solidarnosti lahko vzpostavila varne in zakonite poti za te begunce in migrante: lahko bi omogočila preselitev določenega števila tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito, hkrati pa ponudila določeno število delovnih vizumov za tiste, ki iščejo možnost dela in zaposlitve,« predlagajo v Slovenski filantropiji, kjer podpirajo odločitev o sprejemu otrok brez spremstva z grških otrokov, hkrati pa opozarjajo na potrebo po nadaljnjem razvoju sistema zaščite begunskih otrok.

Novela zakona o mednarodni zaščiti
Poleg zakona o tujcih, ki bo v javni razpravi do prihodnjega petka, in v primeru povečanih migracij še vedno predvideva zavračanje prošenj za azil, so na ministrstvu za notranje zadeve za prihodnje tedne napovedali tudi novelo zakona o mednarodni zaščiti, pri kateri je, glede na večkrat izražena stališča ministra Aleša Hojsa, pričakovati, da bo usmerjena v omejevanje.