Policija bo poostreno nadzirala meje

Ljubljana – V Sloveniji je bilo konec maja 396 prosilcev za azil, še 136 tujcev pa je v sprejemnici azilnega doma v Ljubljani in njegovi izpostavi v Logatcu čakalo na oddajo prošnje. Razmere v tej instituciji se vračajo v bolj ko ne običajne, po tem ko ministrstvo za notranje zadeve več kot en mesec ni sprejemalo prošenj za mednarodno zaščito. Policija pa je napovedala, da bo od danes do petka izvajala poostren nadzor meje.

V. d. generalnega direktorja policije Anton Travner je poostren nadzor odredil zaradi povečanega števila nezakonitih prehodov na meji s Hrvaško, sodelovalo bo več policijskih enot. »Na tako imenovani balkanski poti je več deset tisoč nezakonitih migrantov ... Slovenska policija se odziva na varnostne trende in tudi s tem poostrenim nadzorom nezakonitim migrantom in organizatorjem nedovoljenih migracij sporoča, da se iskanje nezakonitih poti skozi Slovenijo ne izplača,« utemeljujejo na policiji.



Minuli konec tedna so policisti ustavili okoli 80 ljudi, ki so ilegalno vstopili v državo, podobne številke so zabeležili tudi več dni prejšnji teden. Kar po mnenju policije nakazuje, da se siceršnji trend, ki je tudi posledica ukrepov zaradi epidemije, spreminja.

Po uradnih podatkih so od 1. januarja do 30. aprila letos policisti obravnavali 2394 ilegalnih prehodov državne meje, kar je dobrih 23 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Več kot četrtina je državljanov Pakistana (654), po številu sledijo državljani Maroka (523) in Afganistana (340). Na podlagi mednarodnih sporazumov so hrvaškim kolegom vrnili 1512 tujcev, tuji varnostni organi pa so v Slovenijo vrnili 121 oseb, med katerimi je bilo 12 slovenskih državljanov.

En mesec le za ranljive skupine

Med obravnavanimi ljudmi, ki so vstopili nezakonito, jih je 823 izrazilo namero za oddajo prošnje za mednarodno zaščito, največ je Maročanov. A se je sprejemanje prošenj za azil med 29. marcem in 1. majem ustavilo, razen za ranljive kategorije. V zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladanje širjenja nalezljive bolezni sars-cov-2 je namreč določeno, da se v upravnih zadevah ustne obravnave in druga procesna dejanja, kjer so uradna oseba, stranka ali drug udeleženec lahko v neposrednem stiku, ne izvajajo, razen v nujnih zadevah.



»Po našem mnenju sprejetja prošnje za mednarodno zaščito, ki poteka ustno, na splošno ni mogoče šteti za nujno zadevo, saj se položaj tujca s sprejetjem prošnje ne spremeni bistveno. Sprejeli pa smo prošnje v tistih primerih, kjer je na podlagi individualnega položaja osebe ugotovljeno, da bi to bistveno spremenilo njegov položaj, na primer v primerih ranljivih kategorij,« je stališče ministrstva za notranje zadeve. Dodali so, da so o zadevah priznanja zaščite nemoteno odločali. Od 1. maja pa sprejemajo od 15 do 20 prošenj na dan.

V azilnem domu se je v enem mesecu v sprejemnico, kjer je prostora za okoli dvajset ljudi, spremenil še marsikateri prostor. Dogajanje v njem pa budno spremljajo tudi v uradu varuha človekovih pravic, ki je na ministrstvo za notranje zadeve naslovil poizvedbo, po njihovem odzivu pa je podal tudi kritiko.

»Menimo namreč, da bi se na podlagi zakona o začasnih ukrepih sprejetje prošnje za mednarodno zaščito moralo šteti za nujno zadevo, saj se obseg pravic, ki so zagotovljene vlagateljem namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito s sprejetjem prošnje poveča. Od sprejetja prošnje je odvisno uveljavljanje drugih pravic,« opozarjajo v uradu. Poudarjajo še, da nastanitev velikega števila oseb v sprejemnih prostorih že po sami naravi stvari lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi, kar še dodatno govori v prid stališču, da bi bilo treba sprejetje prošnje šteti za nujno zadevo.

Varuh Peter Svetina je poizvedbo naslovil tudi na urad za oskrbo in integracijo migrantov, na odziv še čaka: »Za zdaj še ne moremo odgovoriti, ali bi v tem primeru lahko bile migrantom oziroma potencialnim prosilcem za azil kršene človekove pravice, saj dejansko stanje še ni razčiščeno.«