Tiskane izdaje
Okolje Piran letos že četrtič presaja večjo količino teh največjih jadranskih školjk iz akvatorija kopališča v več kot štiri metre globoko morje ob kopališču, kakih 150 metrov od obale. Časi se spreminjajo. Včasih so kopalce ogrožali ježki, pekoče meduze, rakovice, bali so se celo morskih psov, zadnjih sedem ali osem let pa so na slovenskih obmorskih kopališčih največji problem leščurji. Rastejo samo v Sredozemlju, zato so za to morje endemiti in so največje školjke, saj zrastejo do 1,2 metra v dolžino. Zapičene so v morsko dno in rastejo navpično navzgor. Na vrhu je njihov rob tako oster kot britev in zato nevaren za kopalca, če nehote zadene s katerim delom telesa obnje. Še najbolj nevarne so lahko te školjke v primerih nenadzorovanih skokov v morje, če se kopalci prej ne prepričajo, kaj je na dnu. Zaradi te nevarnosti so se na portoroški plaži leta 2014 prvič odločili za njihovo množično presajanje.
Okolje Piran kot dober zgled za druge upravljalce plaž
Do lanskega leta so bili edini, ki so dobili dovoljenje Agencije RS za okolje, letos je ARSO izdal dve dovoljenji za odvzem leščurjev iz naravnega okolja in njihovo preselitev na drugo mesto v naravi. Zgledu Okolja Piran je letos sledilo tudi podjetje Istrabenz Turizem, ki je dobilo dovoljenje za presaditev 700 leščurjev z dna na plaži pred portoroškimi LifeClass hoteli, ravno tako v globlje morje. Tam bodo akcijo presajanja leščurjev izpeljali v začetku junija. To sta edini dve plaži, ki tako skrbita za okolje in za svoje kopalce. Samo ugibamo lahko, kako to počnejo na drugih slovenskih obmorskih plažah. Zagotovo so leščurji nevarni tudi za kopalce na vsaj še desetih drugih kopališčih v našem morju.
Leščurji (Pinna nobilis) so za naše okolje nadvse pomemben organizem, ne samo zaradi svojega izjemnega videza in velikosti, ampak zato, ker so biogradniki, saj na njihovih lupinah živi po 30 do 40 drugih bitij in tvorijo na pretežno mehkem dnu trdno oporo, s tem pa prispevajo k bistveno pestrejšemu življenju v morju. Poleg nevretenčarjev, kot so razne alge, mahovnjaki, črvi cevkarji, spužve, plaščarji, mnogoščetinci, ostrige in druge školjke, se v sami školjki skrivajo še majhne rakovice in kozice, v poginulih lupinah ostrig na leščurjih pa se skrivajo majhne babice. Več tisoč velikih školjk v Piranskem zalivu deluje hkrati tudi kot poseben morski filter. Biolog Lean Fonda pa rad opozori, da takšna količina leščurjev tvori živi naravni greben, ki vsaj deloma spreminja morski habitat.
Čeprav je leščurjev preveč, veljajo za ogroženo vrsto
Strokovnjaki Morske biološke postaje Piran, predvsem bentolog dr. Borut Mavrič, že od lani strokovno spremljajo postopke presajanja leščurjev, in ugotavljajo, da skoraj vsi leščurji preživijo postopek presajanja. Javno podjetje Okolje Piran se je dogovorilo, da bo letos presajanje v okoljski akciji opravilo kakih 20 potapljačev iz štirih obalnih potapljaških društev ( PGD Piran, RPD Piran, Ribiško čolnarsko društvo Porporella Koper in Društvo vodnih športov Triton Portorož). Pri tem so ugotovili, da morajo izpuljene školjke takoj spraviti v čolne, napolnjene z morsko vodo, in jih prepeljati do mesta ponovnega "sajenja". Bentolog dr. Borut Mavrič nas je opozoril, da nastaja pred portoroškim kopališčem veliko in pregosto naseljeno območje leščurjev. "To ni najboj primerno mesto že zato, ker se s tega nasada "plemenite plavuti", kot jim pravijo v latinščini, zelo hitro znova in znova selijo na plažo. Pa tudi dno je premehko. V naslednjih letih bi morali poiskati bolj oddaljeno mesto s čvrstejšim dnom. Seveda bi takšno presajanje terjalo večji napor in strošek," meni Mavrič. Biologi so v nasprotju z upravljalci plaž veseli tako množičnega pojava leščurjev, saj izdatno skrbijo za pestrost v morju. Bojijo pa se, da bi tudi jadranske leščurje ogrozili naravni sovražniki ali celo kakšna bolezen, saj v zahodnem delu Sredozemlja po podobni "eksploziji" školjk že dve leti opazujejo tudi masovne pogine. Zato kljub njihovemu bohotenju še zmeraj velja, da so leščurji ogrožena in torej zaščitena vrsta, ki jo je prepovedano nabirati ali kako drugače uničevati.
