Letalski promet upada, a turizem se ni ustavil

Letalske vozovnice je pri nekaterih prevoznikih mogoče enkrat brezplačno zamenjati.

Objavljeno
09. marec 2020 09.00
Posodobljeno
12. marec 2020 12.23
Na letališčih je zaradi koronavirusa manj potniškega prometa, potniki pa večinoma nosijo tudi zaščitne maske. FOTO: AFP
Izbruh koronavirusa je takoj vplival na potniški promet, najprej na letalski in nato še na cestni, posledice krize občutijo tudi v turizmu. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je v petek zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom odsvetovalo vsa potovanja na območje severne Italije – kar vključuje vsa letališča in smučišča ter vsa nenujna potovanja v preostale dele Italije. Na ministrstvu svetujejo, naj vsakdo, ki se kam odpravlja, pred odhodom dobro premisli.

Vpliv koronavirusa se kaže že v januarski statistiki, ko je bila rast svetovnega letalskega prometa najpočasnejša v skoraj desetletju. Vendar so ti rezultati samo vrh ledene gore; februarja in marca v letalskih družbah opažajo, da se povpraševanje zmanjšuje na ravni dvomestnih števil, na številnih progah se je promet ustavil, letala so na tleh, zaposleni na neplačanem dopustu, ugotavlja Alexandre de Juniac, generalni direktor letalskega združenja IATA, kjer ocenjujejo, da se prihodki letalskih družb letos lahko zmanjšajo za slabih šestdeset do dobrih sto milijard evrov, toliko kot med globalno finančno krizo. Cenejše gorivo bo le obliž.

»V letalskih družbah opažajo, da se povpraševanje zmanjšuje na ravni dvomestnih števil, na številnih progah se je promet ustavil, letala so na tleh, zaposleni na neplačanem dopustu.«
Alexandre de Juniac


Lufthansa je najprej sporočila, da bo prizemljila petino flote, v kateri je okoli 750 letal, v petek pa, da bo floto za polovico zmanjšala. V Italiji to najbolj vpliva na letališča na severu države, med prevozniki posledice čutita predvsem izgubaška Alitalia, ki je ta teden odpovedala veliko letov, in nizkocenovnik Ryanair, ki bo sredi meseca na italijanskem trgu, ki je njegov največji, za tri tedne zmanjšal svoje zmogljivosti za četrtino. Lufthansa je že sporočila, da bo letalske vozovnice pod določenimi pogoji mogoče enkrat brezplačno zamenjati. Podobna, a ožja je ponudba Alitalie; pomoč pri menjavi letalskih vozovnic omogočajo različni ponudniki za različne prevoznike tudi v Sloveniji.
 

Za petino manj pošte


V Fraportu Slovenija so konec prejšnjega tedna ocenjevali, da je na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana zaradi koronavirusa seveda manj potniškega prometa, koliko, pa še niso mogli oceniti. Na področju tovornega prometa je bilo februarja za petino manj uvozne pošte; Kitajska pošta ima pri tem pomemben delež. Izvozniki imajo zaradi ukinitve letov težave s pošiljanjem tovora na Kitajsko, kamor s tovornimi letali leti samo nekaj izjem, cena prevoza pa je bistveno višja. Na ljubljanskem letališču s posebnimi ukrepi izstopa Turkish Airlines. Ne sprejema potnikov, ki so bili v zadnjih štirinajstih dneh na Kitajskem, v Iranu, Iraku, Koreji ali Italiji.

Že pred prvimi primeri v Sloveniji je selitev koronavirusa v našo neposredno bližino vplivala na cestni potniški promet, saj je posebej beneško letališče Marco Polo pogosto izhodišče za potnike iz Slovenije. Promet se je takoj zmanjšal družbi GoOpti, kjer so še pred odsvetovanjem potovanj v severno Italijo imeli od 30 do 40 odstotkov manj potnikov, predvsem v in proti Italiji, manj pa je bilo tudi potnikov na Dunaj in v Zagreb. S tamkajšnjega letališča je tudi že manj letov azijskih prevoznikov. Iz obrtno-podjetniške zbornice poročajo o 95-odstotnem upadu prometa pri avtobusnih prevoznikih, ki jih turistične agencije vsak dan obveščajo o odpovedih že naročenih prevozov vse do konca junija 2020, zato bodo nekateri težko pokrili fiksne stroške.
Turizem se ni povsem ustavil

image
Južna Koreja je za razkuževanje letališč mobilizirala vojsko. FOTO: AFP


Matej Knaus, generalni direktor Palme, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS) in član upravnega odbora Evropskega združenja turističnih organizacij navaja globalno oceno turističnih delavcev, da je obvladovanje koronavirusa vsaj v nekaterih državah kočljivo. In dodaja, da je dejstvo, da turizem prvi zazna krizo, in je tudi prvi, ki si po njej opomore. Turizem je seveda zastal, svet pa se ni ustavil in se ne bo mogel. Upadi so od deset- do 40- ali 50-odstotni. V Sloveniji je položaj po njegovih besedah morda manj alarmanten, kot bi pričakovali. Zmanjšanje prodaje seveda ni majhno, se pa ni ustavilo.

Turistične agencije v podporo potnikom preverjajo dostopnost destinacij, poslovanje pa prilagajajo razmeram. Ocenjujejo, da se bo kriza končala in se bo zgodil odboj. Prodaja tako za majske kot poletne počitnice poteka, seveda pa turisti bolj kot do zdaj čakajo na zadnje dni. Agencije se tako kot letalski prevozniki prilagajajo s ponudbami z možnostjo brezplačne (in pravočasne) odpovedi rezervacij.

Prihodki letalskih družb se bodo letos najbrž znižali za sto milijard evrov.
Promet avtobusnih prevoznikov je za 95-odstotkov manjši.
V Ljubljani 30-odstotni upad zasedenosti hotelskih sob.


Agencije, ki organizirajo potovanja za goste iz Azije, so zmanjšanje zaznale takoj po izbruhu virusa, zastoj na zahodnih trgih pa se dogaja zdaj. Interes vseh agencij je, da ohranijo zdrava jedra, pravi Matej Knaus, saj imajo njihovi zaposleni bogata in široka znanja, povezave, stike, zato hitro najdejo drugo službo. Skupaj z ministrstvi in vsemi drugimi udeleženimi iščejo turistični delavci ustrezne rešitve za izredno obdobje. Verjamejo v hiter odboj in hitro povrnitev izgubljenih poslov.


Prazni hoteli


Zaradi koronavirusa so razmere v poslovanju slovenskih hotelov resne, je za STA povedal direktor združenja hotelirjev Gregor Jamnik. Vsak dan prejemajo odpovedi, novih rezervacij pa je zelo malo, nekateri hoteli so začasno zaprli vrata. Zdravilišča so za zdaj manj prizadeta kot na primer Ljubljana, Bled in Obala, ugotavlja Jamnik. V Ljubljani imajo 30-odstotni upad zasedenosti sob in še večji padec prihodkov, ki jih ne bo mogoče nadomestiti. Nekateri hotelirji tudi že odpuščajo, drugi pošiljajo zaposlene na dopust.

Z obrtno-podjetniške zbornice, v kateri pozivajo vlado, da pomaga, so že konec februarja poročali o drastičnem zmanjšanju števila gostov v gostinstvu in turizmu, predvsem na Goriškem in Krasu. Gostincu in hotelirju iz vasi Dane pri Sežani Robertu Grahorju, ki takšne krize v 45-letih ne pomni, se je dnevni prihodek znižal z 2000 na 300 do 600 evrov. V podjetju s 25 zaposlenimi imajo okoli 40.000 evrov stroškov za plače, ki jih, če ne bo dela, ne bodo mogli zagotoviti.