Stroka ne pomni tako veliko obolelih otrok

Ljubljana – Statistika obolelih kaže, da smo na vrhuncu gripe, pri čemer strokovnjaki – zaradi nekajdnevnega zamika pri zbiranju podatkov upajo, da smo že na drugi strani vrha in je najhuje za nami. Ker pa so do zdaj obolevali predvsem otroci, se zdravniki sprašujejo, koliko utegne gripa, ki ima moč vse do maja, prizadeti odrasle. Prostorske zmogljivosti v ljubljanskem kliničnem centru so polne, a se bolniki hitro menjujejo, zato razmere obvladujejo. Si pa v prihodnje želijo dozidave dolgo obljubljenega prizidka k infekcijski klinik.

Slovenija je za primer izbruha hude nalezljive bolezni prostorsko zelo slabo preskrbljena, kar pomeni, da težko zagotovimo popolno izolacijo, še posebno za okužbe, ki se prenašajo aerogeno in bi ušle izpod nadzora. Sobe s podtlakom in dobrim prezračevanjem namreč nimamo. »Poznamo primere iz preteklosti, kot so ptičja gripa, sars, pandemska gripa, ebola, zdaj grozi nov koronavirus. Ne moremo pričakovati, da bomo vedno ostali na obrobju teh epidemij, ampak se bodo te prej ali slej razširile tudi pri nas. In takrat nam nobena druga država ne bo mogla pomagati in prevzeti naših bolnikov. Sami moramo poskrbeti, da bomo imeli primerne prostore za izolacijo,« je opozorila Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.



Tam imajo izolacijske sobe s predprostorom, dvojimi vrati in prezračevanjem, a je število tovrstnih enoposteljnih sob v primerjavi z evropskimi državami majhno. Prav tako je po besedah Lejko Zupančeve neustrezen urgentno-sprejemni blok na infekcijski kliniki, saj se tam mešajo kužni in nekužni, mladi in starejši pacienti. Z Janezom Poklukarjem, generalnim direktorjem UKC, sta odločevalce zato spet pozvala k uresničitvi gradnje prizidka k infekcijski kliniki. To bi moral biti eden temeljnih projektov v zdravstvu, je prepričana Lejko Zupančeva. »Žal smo na področju obvladovanja infekcijskih bolezni nezadostni. Državo zato pozivamo k pripravi projekta infrastrukture, da ne bo obvladovanje epidemije prepuščeno entuziazmu zaposlenih, ampak konceptu, ki bo najvarnejši in najbolj zanesljiv,« je sklenil Poklukar.
 

Izpostavljeni predvsem otroci

Zdaj ko je gripa v polnem razmahu, so polni vsi oddelki intenzivne terapije, na Vrazovem trgu so pripravili deset dodatnih postelj. Izrednih razmer nimajo, poudarjajo strokovnjaki iz kliničnega centra, in stanje obvladujejo. Je pa res, da tako množičnega števila obolelih otrok ne pomnijo. Skoraj polovica bolnikov, ki so jih do zdaj sprejeli, so bili predšolski in šolski otroci, pri tem so imeli tudi več zapletov, kot so pljučnica, vročinski krči in nevrološki zapleti. Pri enem fantu so morali zaradi zapleta opraviti kirurški poseg, vrtčevskemu otroku pa je bolezen tako oslabila srčno mišico, da so ga morali priključiti na zunajtelesni krvni obtok.



Strokovni direktor pediatrične klinike Marko Pokorn vzrok za večjo obolevnost otrok pripisuje nizki precepljenosti proti gripi. Poleg tega se je po njegovem mnenju morda spremenil tudi virus, zato veliko otrok nanj še ni imunih, saj se z njim še niso srečali. K možnosti za širjenje pa pripomore tudi bližina v vrtcih in šolah, kjer je večja možnost prenosa. Med pacienti na pediatrični kliniki ni bil nihče cepljen proti gripi. A so starši zaradi letošnje izkušnje o tej možnosti začeli bolj razmišljati, so zaznali strokovnjaki. Medtem ko otroci proti gripi večinoma niso cepljeni, je bilo med obolelimi odraslimi cepljeno tudi zdravstveno osebje, vendar so ti zaradi učinka cepiva bolezen lažje in hitreje prestali. Zdaj se med sprejetimi v bolnišnico povečuje število starejših od 65 let, ki niso bili cepljeni. Tem grozi nevarnost, da jim gripa poslabša stanje kronične bolezni, zapleti pa lahko vodijo tudi v smrt. Letos je za posledicami gripe v kliničnem centru umrlo že devet oseb, 450 bolnikov pa so zaradi te bolezni hospitalizirali v tej sezoni.



Za cepljenje proti gripi še vedno ni prepozno, poleg tega so zelo pomembni higiena rok, telesna aktivnost in izogibanje zaprtim prostorom.