Ljubezen nam je vsem v pogubo je naslov filma slovenskega režiserja Jožeta Galeta, posnetega po povesti Ivana Tavčarja V Zali, v katerem si skupina lovcev med čakanjem na plen pripoveduje zgodbe. Če bi Tavčarjevi lovci s konca 19. stoletja slišali zgodbe, ki smo jim priča v 21. stoletju, ne bi imeli česa deliti s slovenskimi bralci. Zgodbe o hitrem širjenju novega koronavirusa covid-19, zaradi katerega je na Kitajskem umrlo že več kot 1100 ljudi, so za sedanji čas neverjetne in lahko si predstavljamo, kako neverjetne bi se zdele šele pripovedovalcem naivnih zgodb v 19. stoletju.
Na svetovnem spletu je mogoče videti ganljiv posnetek kitajske medicinske sestre, ki ji hči pred bolnišnico prinese malico. Ker se ne smeta dotakniti, se objameta na daljavo. »Mama se bojuje s pošastmi. Vrnila se bom, ko bo virus premagan. Vrnila se bom, ko bomo zmagali v boju,« s temi besedami poskuša mati potolažiti objokano hčer.
Da Kitajci okužbo jemljejo smrtno resno, skoraj kot vojno stanje, ne kaže le vojaška terminologija. Pri razkuževanju ulic in številnih drugih opravilih si pomagajo z vojaškimi enotami in prav po vojaško disciplinirano ljudje prenašajo mučne omejitve, ki jim jih je postavila država, da bi omejila širjenje okužbe.
K nam koronavirus na srečo še ni prišel, saj imamo že z gripo veliko dela. V UKC Ljubljana so do zdaj hospitalizirali 450 bolnikov z gripo in 300 bolnikov z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Oddelki za intenzivno terapijo so polni. Zaradi posledic gripe je umrlo devet bolnikov, pet z RSV. Smrti so samo med odraslimi, nekateri otroci pa so imeli zelo hude zaplete, šolski razredi so menda tako zdesetkani kot že dolgo ne.
Vzrok za tako veliko število obolelih je slaba precepljenost. Del odgovora na vprašanje, kako smo pripravljeni na gripo ali na kakšen nov, še hujši virus, se skriva tudi v naši kulturi. Ko pridete zjutraj v službo, prisluhnite kolegom. Koliko jih kašlja, kiha? Kaj je vzrok za takšno neodgovornost? Ljudje niso tako zelo marljivi na svojo škodo in škodo okolice, ker bi imeli svoje delo tako radi. Strah jih je za službo, zato so tako marljivi. Na potezi so delodajalci, samo oni lahko ta strah odpravijo.