Tiskane izdaje
Turisti so na Hrvaškem letos do sredine julija ustvarili 17,4 milijona prenočitev, kar je 40 odstotkov lanskega prometa v istem obdobju. Med vsemi gosti je bilo okoli 510.000 gostov iz Slovenije, kar je 62 odstotkov lanskega prometa. Skupaj so slovenski turisti ustvarili 3,26 milijona prenočitev oziroma 72 odstotkov prometa preteklega leta.
Podatki za goste iz Slovenije so tako precej višji od povprečja, še višji pa so, ko gre za lastnike nepremičnin. V lastnih nepremičninah je na Hrvaškem letos letovalo okoli 109.000 Slovencev, kar je po naših izračunih 16,6-odstotna rast v primerjavi z istim obdobjem lani, imeli so 1,23 milijona prenočitev ali 2,5 odstotka več kot lani.
Znano je, da je Hrvaška letos razvila aplikacijo za prijavo ob vstopu v državo, poleg tega zahtevajo podatke o kraju letovanja na Hrvaškem, če se želijo potniki izogniti karanteni, tudi slovenski organi. Potrebe po dokazilih o gostovanju na Hrvaškem k doslednejšemu prijavljanju gostov silijo tudi domačine.
Da so statistike letos zaradi s koronavirusom povezanih zahtev po prijavi gostov na Hrvaško realnejše kot v preteklih letih, se strinja dr. Ivan Kožić, raziskovalec s hrvaškega Instituta za turizem, ki pojasnjuje, da je vtis na terenu slabši, kot ga dajejo uradne statistike. »Najprej in v največji meri so se vrnili gostje iz najbližjih držav na destinacije, ki so jim najbližje. Torej vi, Slovenci, in Avstrijci, ki ste se v Istro pripeljali z avtomobili,« pravi Kožić.
Istra, rešilna bilka hrvaškega turizma v senci virusa
Istrski biser Rovinj v teh dneh ne kaže bistveno drugačne podobe kot v preteklih letih, medtem ko Split, Dubrovnik in Hvar delujejo naravnost apokaliptično prazno v primerjavi s poletnimi podobami iz prejšnjih let. Istra je avtomobilska destinacija, kraji na jugu Dalmacije pa so odvisni predvsem od gostov, ki tja pridejo z letalskim prevozom, ta pa se je zaradi pandemije skoraj popolnoma ustavil, pojasnjuje sogovornik.
»Številke za celotno Hrvaško nam močno izboljšujeta Istra in Kvarner. Če se bodo uresničile napovedi nekaterih nizkocenovnih letalskih prevoznikov, da se bodo spet vzpostavile povezave do naših obalnih letališč, je to upanje za kraje v južni Dalmaciji, a razlogov za pretirano veselje v obdobju negotovosti ni,« opozarja Kožić.
Glede na predvidevanja iz aprila in maja so rezultati velikanski uspeh, pojasnjuje Kožić. »Takrat nam je kazalo res slabo, mislili smo, da ne bo nikjer nikogar, da ne bo niti psa, polovica lanskih rezultatov je zato izjemen uspeh,« pove sogovornik.
Razmere so še vedno zelo nepredvidljive
Ni pa nujno, da bo tako ostalo, opozarja. Ta teden je Nizozemska svojim državljanom izdala priporočilo, naj zaradi poslabšanja epidemiološkega položaja ne potujejo na Hrvaško, če ni nujno. Kožić opozarja, da takšna priporočila državljani bogatih zahodnih in severnih držav upoštevajo resneje kot državljani balkanskih držav priporočila svojih držav.
»Čeprav to ni prepoved in ne pomeni uvedbe karantene, ljudje takšna priporočila resno jemljejo in se z dopusta vračajo domov. Nizozemski trg je za nas zelo pomemben in vsaka takšna odločitev posamezne države lahko dodatno poslabša že tako slabšo sezono,« dodaja Kožić in opozarja, da se razmere spreminjajo prehitro in preveč nepredvidljivo, da bi se v turističnem gospodarstvu lahko sprostili.
Na vprašanje, kako nevarno je dopustovanje na Hrvaškem zaradi širjenja okužb novega koronavirusa, je slovenski minister za zdravje Tomaž Gantar v četrtek povedal, da se iz vrst epidemiologov še ne širijo pozivi o uvrstitvi Hrvaške na rdeči seznam. Vse bolj pa po ministrovih besedah postaja nevarna Istra, ki je dolgo veljala za varno.
