Tiskane izdaje
Mislim predvsem na množični turizem, ki je lahko cvetel samo v pogojih pretirane globalizacije in se očitno nepreklicno izteka, omogočali pa so ga predvsem nizkocenovni letalski prevozniki in spletne platforme za najem prenočišč. Še lani je Slovenija zaradi turističnega navala dobesedno pokala po šivih, saj so gostje iz Kitajske, Japonske, Koreje, ZDA, Velike Britanije ter drugih evropskih držav dobesedno preplavili glavne slovenske turistične točke, kot so Bled, Piran, Postojnska jama in Ljubljana. Le kdo se ne spomni ponesrečenega dogodka z Bleda, ko je eden od tamkajšnjih turističnih uslužbencev na vrhuncu poletne turistične sezone Slovence preprosto pozval, naj zaradi nepopisne gneče zaradi navala tujih gostov, ki so se takrat zgrnili ob Blejsko jezero, obisk tega slovenskega bisera raje preložijo na primernejši termin.
Preberite še: Turisti so odšli, prišle so stenice
Nesporno dejstvo je, da je nacionalna strategija turizma v zadnjih letih temeljila predvsem na tujih gostih, kar je razumljivo, saj je prav po njihovi zaslugi turizem v zadnjih 25-ih letih v Sloveniji zabeležil nadpovprečno visoko rast – število tujcev, ki so prenočili v Sloveniji, se je potrojilo! Lani smo po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) zabeležili 6,23 milijona turističnih prihodov, od katerih so jih kar 4,70 milijona ustvarili tuji gosti, med katerimi so prevladovali obiskovalci iz Nemčije, Italije in Avstrije. Slovenski turisti so povprečno predstavljali od 25 do 30 odstotkov vseh gostov.
V letih debelih krav v slovenskem turizmu se je zdelo, da si slovenski turist in slovenski turistični ponudnik nista najbolj pri srcu – roko na srce tudi zato, ker so Slovenci raje izbrali bolj oddaljene destinacije. A letos in morda še kakšno leto v prihodnje bodo slovenski turistični ponudniki hočeš nočeš odvisni predvsem od slovenskega turista, ki ga zelo dobro poznamo v Turistični zvezi Slovenije (TZS), saj se mu posvečamo že več desetletij. TZS je nevladna organizacija, ki združuje več kot 360 turističnih društev in kar 30.000 predanih prostovoljcev. Dobro bi bilo, da bi se poleg nje slovenskemu popotniku takoj posvetile tudi druge turistične organizacije in ponudniki, saj bo prav domači gost reševal turistično panogo pred potopom.
Morda vas zanima tudi: Tja, kjer so štajerski noji doma ...
Ob skrbi za slovenskega turista je treba pozornost namenjati tudi skrbi za okolje, ki je poleg gostoljubja eden od prvih pogojev za uspešen razvoj turizma. Tudi s tem imamo v TZS zelo veliko izkušenj. Prav v teh dneh namreč začenjamo že 29. prireditev z naslovom Moja dežela – lepa in gostoljubna. To je tekmovanje slovenskih krajev in mest, zmagovalcem pa sta namenjeni posebna pozornost in predstavitev.
Nesporno dejstvo je, da je nacionalna strategija turizma v zadnjih letih temeljila predvsem na tujih gostih, kar je razumljivo, saj je prav po njihovi zaslugi turizem v zadnjih 25-ih letih v Sloveniji zabeležil nadpovprečno visoko rast. FOTO: Jure Eržen/Delo
In če že več let strogo ocenjujemo prizadevanja občin in turističnih ponudnikov, je zdaj primerno, da k odgovornemu ravnanju pozovemo tudi slovenskega turista. Do nas so namreč že prišle pripombe, da za slovenskimi obiskovalci pogosto ostane samo kup smeti, da bi kdaj pa kdaj lahko kupili tudi kak spominek, da svoje jeklene konjičke puščajo povsod ter da se tisti iz prestolnice včasih arogantno vedejo do ljudi na podeželju. Turistična izkušnja bo v zadovoljstvo vsem vpletenim le ob vzajemnem spoštovanju.
Čas, ko bomo Slovenci končno spoznavali svojo domovino, je tudi odlična priložnost, da se manj znane turistične destinacije prebijejo iz anonimnosti. Koliko vas je, na primer, že obiskalo Županovo jamo pri Grosupljem in ve, kakšne lepote se skrivajo v njej?
V Turistični zvezi Slovenije smo že lani kar nekoliko vizionarsko razvili aplikacijo Turistični vodnik TZS, s katero smo uporabnikom mobilnih naprav olajšali iskanje zanimivih točk v bližini njihove trenutne lokacije, vanjo pa smo vključili naravne in kulturne znamenitosti, prenočitvene zmogljivosti, gastronomsko ponudbo, športne in druge aktivnosti, prireditve in prometne informacije. Aplikacija, ki jo je mogoče namestiti tako na android kot iphone, je popolnoma brezplačna ter jo lokalne turistične skupnosti in občine sproti dopolnjujejo, zato vljudno vabljeni k njeni uporabi.
Za konec pa še to: V resnici se lahko počutimo privilegirane, saj bomo vsaj letos dopustovali v prvi uradno priznani zeleni destinaciji v Evropi, ki jo je Drew Binsky, znani ameriški popotnik, bloger in vloger uvrstil med pet najčistejših držav sveta; organizacija Evropske destinacije odličnosti (EBD), ki deluje v okviru evropske komisije, pa med 20 najvarnejšimi turističnimi destinacijami za potovanja po pandemiji koronavirusne bolezni.
Tovrstni hvalospevi mednarodne skupnosti napovedujejo, da se bodo prej ali slej vrnili tudi tuji turisti. V mednarodni poslovni reviji Forbes celo napovedujejo, da se bo Slovenija po pandemiji uveljavila kot regionalna turistična sila. V Turistični zvezi Slovenije o tem niti najmanj ne dvomimo.
Želimo vam prijeten oddih v Sloveniji, deželi naravnih lepot in kulturnoumetniških zakladov neprecenljive vrednosti. In eden od teh zakladov smo v tem času mi vsi – slovenski ponudniki turističnih storitev in slovenski turisti na dopustovanju doma – v Sloveniji.
***
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
