Rebalans proračuna vendarle sprejet

Sporazum o sodelovanju z Levico, ki je bil pogoj za njeno podporo rebalansu proračuna, je bil parafiran.

Objavljeno
06. marec 2019 11.48
Posodobljeno
06. marec 2019 16.52
Marjan Šarec ima težave v koaliciji. Sporazumu z Levico ne nasprotuje le Desus, drugi koalicijski partnerji imajo pomisleke. FOTO: Blaž Samec/Delo
Suzana Kos, Barbara Eržen
Suzana Kos, Barbara Eržen
Čeprav je bilo okoli današnjega sprejemanja rebalansa proračuna kar nekaj zapletov, so poslanci v državnem zboru rebalans vendarle sprejeli. Sejo državnega zbora so pred tik pred glasovanjem o rebalansu na zahtevo vodja poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića sicer za dobre pol ure prekinili, v tem času pa so koalicijske stranke in Levica vendarle parafirali sporazum o sodelovanju. Golubović komentiral, da se v politiki nekatere stvari dogajajo zadnji trenutek, a da on ne bi iz tega delal drame: »Sklicali smo odbor in se pogovorili.«

Še pred glasovanjem o rebalansu je premier Marjan Šarec izpostavil, da se ni zataknilo le pri Levici, ki naj bi pogojevala podporo rebalansu s sporazumom o sodelovanju, pač pa širši. »Problem je v vseh strankah po malem,« je bil redkobeseden Marjan Šarec. Sporazum o sodelovanju z Levico so pripravljali v ozkem krogu nekaj predstavnikov LMŠ in Levice.

image
Predsednik vlade Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta rebalans poslancem predstavila v torek. FOTO: Blaž Samec/Delo


Poraba prvič nad desetimi milijardami evrov

DZ je sprejel rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki prvič zvišujejo nad deset milijard evrov, še nekaj višji pa bodo prihodki. Presežek je načrtovan v višini skoraj 200 milijonov evrov. Dokument po zagotovilih vlade naslavlja dobrobit državljanov in razvoj ter hkrati zagotavlja stabilnost javnih financ. Predsednik vlade Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta rebalans poslancem predstavila v torek. Kot sta zagotovila, ga je vlada pripravila z mislijo na državljane ter širši razvoj države, a hkrati zagotavlja tudi stabilnost javnih financ. »Predstavlja uravnoteženje skrbi za ljudi na eni strani ter širšega razvoja na drugi, a nikakor ne na škodo stabilnosti javnih financ,« je povzel premier. Po novem so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.


Šarčeve koalicijske partnerje je po naših informacijah zmotilo, da so jim dali le dva dni časa, da bi sporazum preučili in ga podpisali. Dokumente so po besedah Golubovića sicer prejeli v četrtek. Skrbelo naj bi jih, da doslej še niso prejeli vseh izračunov, ki bi jih prinesel sporazum. Generalni sekretar SAB Jernej Pavlič pa je tudi navedel, da ne razumejo, zakaj podpisujejo pogodbo o sodelovanju le za eno leto, prav tako jih je zmotilo, da sporazum o sodelovanju ne upošteva že dogovorjenih koalicijskih prioritet, med drugim tistih, ki zadevajo upokojenski letni dodatek in višji odmerni odstotek.

Najostreje pa naj bi danes nastopili v SMC in SD. Po naših informacijah so koalicijske stranke, to je sicer formalno menda predlagala SD, zahtevale, da si vzamejo več časa in v prihodnjih 14 dneh uskladijo vsebino sporazuma z Levico. Nabor želja v njem namreč po ocenah nima niti realne podlage v proračunu. Od finančnega ministra naj bi zato pričakovali odgovor, ali ima dokument sploh realno podlago v proračunskih dokumentih.

V največji koalicijski stranki se ob očitkih partnerjev branijo, da je bil sporazum usklajen s šestimi ministrstvi, in sicer finančnim, gospodarskim, okoljskim, zdravstvenim, kulturo in ministrstvom za delo. »Če to ni pretok informacij, če to ni usklajevanje,« je odgovarjal Golubović in dodal, da je sporazum z Levico le nadgradnja že dogovorjenega koalicijskega sporazuma. V skladu s sporazumom pa bodo predstavniki Levice odslej sodelovali na tedenskih koalicijskih sestankih. »Levica ostaja opozicijska stranka,« kljub temu vztraja Mesec.

Sporazum je po besedah Mesca po vsebini zelo podoben tistemu, ki so ga parafirali že poleti, in med prioritetne politike uvršča prekarnost, stanovanjsko vprašanje, višji davek na dobiček in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Tudi koalicijske stranke niso problematizirale vsebine, ampak odnosov. »Mogoče je zdaj celo pravi čas, da smo videli, da so se naredile neke napake pri komuniciranju,« je dopoldansko dramo komentiral vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in izrazil upanje, da so jih napake izučile.

image
Generalni sekretar SAB Jernej Pavlič je tudi navedel, da ne razumejo, zakaj podpisujejo pogodbo o sodelovanju le za eno leto. FOTO: Roman Šipić/Delo


Že včeraj je odnose zaostril prvak SMC Miro Cerar z izjavo, da skrb med drugim vzbujajo določene izjave poslanca Levice Mihe Kordiša, ki je na svojem facebook profilu zapisal, da sporazum pomeni zelo zabeljen račun za podporo proračunu. »To nas skrbi. Take izjave so zaskrbljujoče in pričakujemo pojasnila. Verjamem, da bomo to v koaliciji v prihodnjih dneh razčistili,« je še sklenil Cerar. Podobno je danes vodja poslanske skupine Igor Zorčič navedel, da od finančnega ministrstva želijo določene odgovore, predvsem glede opozoril o zabeljenosti računa.

Medtem pa je Karl Erjavec, prvak Desusa, za Delo povedal, da njegova stranka podpis sporazuma z Levico podpira, saj ima enako vsebino kot parafirani sporazum iz lanskega leta, ko so sestavljali vlado. Izjave Mihe Kordiša, ki vznemirja nekatere partnerje v koaliciji, pa jemlje kot pobalinsko nezrele.

image
»Mogoče je zdaj celo pravi čas, da smo videli, da so se naredile neke napake pri komuniciranju,« je dopoldansko dramo komentiral vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. FOTO: Blaž Samec/Delo