Velika večina otrok se je v šolo in vrtec rada vrnila, so pa novi ukrepi prinesli tudi nekaj stisk. Najtežje je bilo najmlajšim v vrtcih, kjer pa olajša delo ob ponovnem uvajanju dejstvo, da je otrok v skupinah manj. Najmlajši v šolah pa so pogrešali bližnje stike in igranje.
1. junija se bo v vrtce vrnilo več otrok
Šole so se na prihod učencev sicer dobro pripravile, označile, kje naj otroci sedijo, stojijo, da je razdalja med njimi dovolj velika, učenci so v šolo vstopali posamič. Lep včerajšnji dan je omogočil, da so bili lahko dalj časa zunaj, kar je sicer tudi med priporočili NIJZ. Sprva so bili učenci zadržani, kmalu je bila slika drugačna, je včeraj za Delo povedal predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan: »Potem ni bilo več razdalje, ker je tudi ne more biti.« Dodal je, da je težko upoštevati vsa priporočila tudi zaradi rahljanja ukrepov drugod. Precej učencev se že nekaj časa igra skupaj na igriščih, celoten razred se lahko pravzaprav sreča tudi v gostilni.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je včeraj obiskala nekaj vrtcev in šol. Zbrala je nekaj odzivov in ocen, je dejala ob začetku novinarske konference: »Približno polovica vrtčevskih otrok se je vrnila. Ni manjkalo smeha, pa tudi kakšne solzice. Zagotovili so, da je delo strokovno dobro steklo, da se spoštujejo vsi zdravstveni, varstveni in higienski ukrepi.«
Ministrica je napovedala, da se bo 1. junija v vrtce vrnilo več otrok, zato bo treba pregledati priporočila. Dodala je, da bodo na današnji seji vlade predlagali tudi ukrep, da vrtec do konca junija plača država za vse tiste otroke, ki jih v vrtcu ne bo.
Kustečeva je dejala, da so se tudi v šolah na prihod otrok dobro pripravili: »Med izpostavljenimi zagatami nekatere šole beležijo predvsem prostorske probleme, pa tudi problem podružničnih šol. Varnostno razdaljo je velikokrat težko zagotoviti, a učitelji se trudijo za zagotavljanje upoštevanja smernic.«
Vsi še ne bodo šli v šole
Glede Učiteljskega manifesta, ki so ga učitelji spisali in objavili v Delu, v katerem zahtevajo vrnitev vseh šolajočih se otrok, je ministrica dejala, da dobivajo na ministrstvu številne pozive: »Nekateri pozivajo, naj vse odpremo, drugi, da naj ne pošljemo več nikogar v vrtce in šole. To, kar imamo zdaj, je najbolj realna možna izvedba. Nihče ni najbolj zadovoljen z njo, ampak to je tisto, kar lahko v danih okoliščinah zagotovimo.«
Kdaj naj bi se vendarle vsi otroci vrnili v šole, je ministrica odgovorila, da je vse odvisno od epidemiološke slike: »Zelo realno gledano, bi rekla, da v dveh tednih to ni prav možno. Razlogov je več vrst. Še vedno moramo biti preventivni in zaščitno usmerjeni zaradi možnosti preprečevanja možnega pojava virusa. Drugi del pa je povezan s potekom izobraževanja, večina učencev zaključuje z ocenami. Sama vrnitev v šolo terja premik iz enega izobraževanja v neko drugo obliko in premakne bioritem izobraževanja ravno v zadnjih dneh, ko so že pred ciljem. To je treba spoštovati. Upoštevati je treba tudi zmožnosti šol glede upoštevanja ukrepov, ki jih bomo še morali spoštovati.«
Problem mask
Učitelji prve triade so opozarjali na problem mask, saj učenci spremljajo tudi obrazno mimiko. Ministrica je priznala, da to je problem: »Ko sem bila na obiskih šol, so mi učitelji prav ta problem izpostavili in me prosili, da prenesem strokovnemu delu na NIJZ to vprašanje, pobudo, prošnjo ali bi lahko kaj naredili s tem ukrepom. Če bo le možno, bomo skušali najti boljšo rešitev.« Nekateri učitelji so se sicer že odločili, da mask v razredu ne bodo nosili, kot jih tudi ne nosijo vzgojiteljice v vrtcih.
Mnogi opozarjajo tudi na problem dodatne strokovne pomoči, ki se še vedno izvaja na daljavo. Gre za pomoč, ki jo dobivajo učenci s posebnimi potrebami, ki bi pomoč še bolj kot ostali potrebovali »v živo«. Ministrica je dejala, da imajo tudi na to temo danes še eno srečanje s predstavniki NIJZ: »Aktualna priporočila NIJZ so, da naj se ne bi zagotavljala mobilnost med šolami. Potrebe otrok so iste, vendar so otroci v različnih šolah. Iščemo rešitev, kako bi to premagali v dobro teh šolajočih otrok. Da bi imeli pomoč neposredno in osebno.«
Pedagogi, razvojni in klinični psihologi so večkrat opozorili na škodo, ki se otrokom s takim načinom poučevanja povzroča. Ministrica na opozorila strokovnjakov odgovarja: »Verjemite mi, da se vsi trudimo. Predvsem učiteljice, vzgojiteljice, ravnatelji, da so zelo pozorni na čustveni del. Dajemo vse od sebe, v skupinah, kjer pripravljamo smernice, smo tesno povezani tudi s tem delom stroke. Smo tudi zelo hvaležni za vsa dobra priporočila in pobude.«