Tiskane izdaje
Sestanek predstavnikov ministrstva in NIJZ je bil na to temo že včeraj, danes naj bi NIJZ predstavil končne odgovore. Pred sestankom je ministrica povedala, da bodo iskali rešitev za tako imenovane mobilne učitelje, ki izvajajo DSP: »Po priporočilih NIJZ naj se ne bi zagotavljala mobilnost učiteljev med različnimi šolami. Otroci so namreč v različnih šolah, pomočnik za DSP pa en sam. Iščemo rešitev, da bi otroci imeli pomoč neposredno in osebno, ker se strinjam, da je velika razlika, ali to počnemo na daljavo ali v medsebojnem stiku.«
Otroci, ki so upravičeni do DSP, imajo najrazličnejše primanjkljaje, od motenj avtističnega spektra, ADHD do disleksije, so gluhi ali naglušni, morda slabovidni. Pomoč nekaterim izmed njih je na daljavo nemogoča. Številni učitelji, ki izvajajo DSP, tudi niso »mobilni« in torej ne prehajajo med šolami, ampak le med razredi po šoli. Med različnimi razredi sicer prehajajo tudi učitelji celo tne predmetne stopnje, ki bodo med devetošolce prišli prihodnji teden. »Argument, da moj otrok ne more dobiti DSP neposredno, ker da bo strokovna delavka prehajala med različnimi zavodi, ne vzdrži, če samo pogledamo, da so se prav ta teden odprle glasbene šole. Tamkajšnji učitelji bodo sprejeli učence iz različnih osnovnih šol in različnih razredov,« je ogorčena mati otroka s posebnimi potrebami.
Mnogi ne razumejo, zakaj je učna pomoč učencem s šibkim znanjem dovoljeno izvajati v šoli neposredno, dodatne strokovne pomoči učencem s primanjkljaji pa ne. FOTO: Matej Družnik/Delo
Učna pomoč da, DSP ne
Posebno bode v oči, da bodo učitelji v šolah lahko neposredno izvajali učno pomoč, ki je namenjena otrokom s šibkim znanjem, ne pa tudi DSP. »Takšno odločitev ministrstva lahko razumemo le kot marginaliziranje že tako najranljivejših v šolski populaciji, hkrati pa so jim tako kršene pravice, ki so jim zagotovljene z odločbo o usmeritvi. Težko razumem priporočila predstavnikov ministrstva in zavoda za šolstvo, ki se pojavljajo v medijih in javnost prepričujejo predvsem o psihološki podpori otrokom ob vrnitvi, če se najšibkejše izpušča oziroma jim je pomoč v najbolj kakovostni in strokovni obliki onemogočena,« je zapisala specialna pedagoginja Katarina Kesič Dimic.
Pedagogi, razvojni in klinični psihologi so opozorili na škodo, ki se vsem otrokom s takim načinom poučevanja povzroča. Ministrica na opozorila strokovnjakov odgovarja: »Verjemite mi, da se vsi zelo trudimo. Učitelji, vzgojitelji, ravnatelji so zelo pozorni na čustveni del ponovnega prihoda in sodelovanja z otroki. V skupinah, kjer pripravljamo smernice in priporočila, smo tesno povezani tudi s tem delom stroke. Smo zelo hvaležni za vsa dobra priporočila in pobude, ki nam lahko pomagajo.«
Med pobudami učiteljic je pobuda, da jim ne bi bilo treba nositi mask, saj predvsem učenci prve triade spremljajo tudi obrazno mimiko. »Če bo le mogoče, bomo poskušali najti boljšo rešitev,« je obljubila ministrica.
Da bi se v šole v dveh tednih vrnili vsi učenci, ni mogoče, meni ministrica Simona Kustec.
Pobude za odpiranje šol
Ministrica Simona Kustec je dejala, da je Združenje ravnateljev osnovnih šol podalo prošnjo za premik začetka datuma za vrnitev devetošolcev na 1. junij, nekateri ravnatelji so dali pobudo za vrnitev učencev 4. in 5. razreda, drugi pa za vrnitev vseh razredov po 1. juniju. Takrat se v vrtce vrača tudi več otrok, zato bodo spet pregledali in ocenili smernice NIJZ. O učiteljskem manifestu, v katerem opozarjajo na težave v sedanjem načinu izobraževanja, je ministrica dejala: »Nihče ni najbolj zadovoljen s tem, a to je tisto, kar v sedanjih okoliščinah lahko zagotovimo.« Dodala je, da ni realno mogoče, da bi se v šole v dveh tednih vrnili vsi učenci: »Še vedno moramo biti preventivni in zaščitno usmerjeni zaradi možnosti preprečevanja pojava virusa. Poleg tega prav v teh dneh večina učencev končuje vse obveznosti. Vrnitev bi spremenila bioritem izobraževanja, ki so se ga navadili, prav v zadnjih dneh.«
