Muževič terja odgovornost od ZZZS

Podatki ZZZS se ne ujemajo z uradnimi podatki iz evidenc NIJZ. V Sindikatu družinskih zdravnikov pričakujejo setanek, na katerem bi razjasnili neskladnosti. 

Objavljeno
11. april 2019 13.40
Posodobljeno
11. april 2019 14.10
Igor Muževič izgublja potrpljenje: želi konkretne številke, izračune in imena oseb, ki na ZZZS obdelujejo podatke. FOTO: Tomi Lombar/Delo
V zadnjih dneh so se nekateri mediji razpisali o tem, kako imajo zdravniki v resnici 13 minut za pregled pacienta, in ne sedem, kot trdijo. Pri tem so povzemali podatke ZZZS, kjer pravijo, da je povprečen čas obiska pri družinskem zdravniku 9,3 minute. Skoraj polovica obiskov naj bi bila administrativnih in kratkih (petminutnih), kamor ZZZS prišteva tudi komunikacijo s pacienti po telefonu ali e-pošti. »Če te odštejemo, ostane povprečno 13,8 minute za povprečen, ne kratek kurativni obisk,« so povedali na zavodu.

V zvezi s tem se je oglasil zdravnik Igor Muževič, prvi mož sindikata Praktik.um. Po njegovem se podatki ZZZS ne skladajo z uradnimi podatki iz evidenc Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter z rezultati dveh raziskav o obremenjenosti zdravnikov družinske medicine: »Zanimivo je, da se uradne evidence NIJZ in raziskave skladajo, izstopajo pa trditve ZZZS.«

Po Muževičevih besedah je v javnem interesu, da se ugotovi, kako je ZZZS prišel do svojih trditev, s katerimi kot najpomembnejši partner (za zdaj) brez kazenske odgovornosti negativno vpliva na razvoj osnovnega zdravstva, ki ima za posledico slabše izhode zdravljenja prebivalcev Slovenije.

V imenu Sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um prosi, da ZZZS od 17. do 19. aprila 2019 predlaga tri termine, ko bi se lahko njegovi predstavniki srečali s predstavniki družinske medicine, vključno s predstavniki katedre za družinsko medicino: »Skupaj si želimo – ob nadzoru predstavnikov ZZZS – pogledati surove podatke, s katerimi razpolagate.«
Pri tem predlagajo, da ZZZS sam določi tudi neodvisne raziskovalce, tako da bi lahko skupaj ugotovili, kako so prišli do trditev, s katerimi primerjajo Slovenijo z drugimi državami: »Na sestanku vas bomo prosili tudi za imena odgovornih oseb, ki so obdelovale te podatke.«

Muževič pravi, da gre za izredno pomembno vprašanje in zadevo splošnega javnega interesa tudi zato, ker ZZZS že nekaj let predlaga celotno prenovo obračunskega modela v osnovnem zdravstvu na podlagi teh istih podatkov, ki naj bi bili prisotni v bazi ZZZS: »Pri tako pomembnih stvareh, ki imajo lahko usodne posledice za zdravje prebivalcev, ne sme biti prisotnega niti kančka dvoma o kakovosti podatkov.«

Nadalje prosi še, da ZZZS javno pojasni trditev, da bi izpolnitev aktualnih in javno znanih zahtev družinskih zdravnikov lahko povzročila, da bi 325.000 prebivalcev ostalo brez izbranega zdravnika.

Višji prihodki ZZZS
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se bo v torek seznanila z lanskoletnim poslovanjem zavoda. Prihodki ZZZS so bili lani za 207 milijonov evrov višji kot leto prej. Povečali so se zaradi večjih prispevkov, nekoliko pa tudi zaradi postopnega prehoda obveznosti za specializacije in pripravništvo na proračunska sredstva države. ZZZS je leto 2018 končal s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 32 milijonov evrov. Del teh sredstev je shranjen v rezervah, del pa bo porabljen v letu 2019 izključno za financiranje pravic zavarovanih oseb. STA