Tiskane izdaje
»Namen statusa humanitarnosti je, da se po eni strani preprečujejo zlorabe in da se po drugi nam ali pa podjetjem, ko nas prime solidarnost, ni treba ukvarjati s tem, komu denar nakazati in ugibati, ali je zaupanja vreden ali ne, ker seznam tistih, ki so zaupanja vredni, priskrbi država,« opozarja direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije Goran Forbici.
Zakon o dohodnini (6. točka 20. člena) določa, da se dohodnine ne plačuje od pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva.
Določba omejuje izplačevanje neobdavčenih pomoči fizičnim osebam na navedene organizacije z razlogom javnosti in transparentnosti delovanja organizacij. Na podlagi Zakona o humanitarnih organizacijah so tako določeni pogoji za pridobitev statusa humanitarne organizacije v javnem interesu. Od navedenih organizacij se tako npr. zahteva, da pred pridobitvijo statusa že določeno obdobje delujejo na navedenih področjih, zahteva se odprtost delovanja (merilo odprtosti delovanja izpolnjuje organizacija, ki pri svojem delovanju ne omejuje nudenja pomoči le v korist svojih članov in včlanjevanja ne omejuje na območje delovanja), strokovnost, prostovoljnost in neplačljivost. Prav tako mora organizacija, ko že pridobi status po zgoraj navedenem zakonu, vsako leto izdelati poročilo in ga predložiti pristojnemu ministrstvu, ki tudi stalno preverja upravičenost statusa in lahko tudi izda odločbo o prenehanju tega statusa. Navedeni pogoji se npr. za ustanovitev društva in zasebnega zavoda ne zahtevajo, prav tako pa se lahko v takih pravnih osebah primeroma zasleduje le nudenje pomoči zgolj v korist svojih članov.
Vir: ministrstvo za finance
Določba omejuje izplačevanje neobdavčenih pomoči fizičnim osebam na navedene organizacije z razlogom javnosti in transparentnosti delovanja organizacij. Na podlagi Zakona o humanitarnih organizacijah so tako določeni pogoji za pridobitev statusa humanitarne organizacije v javnem interesu. Od navedenih organizacij se tako npr. zahteva, da pred pridobitvijo statusa že določeno obdobje delujejo na navedenih področjih, zahteva se odprtost delovanja (merilo odprtosti delovanja izpolnjuje organizacija, ki pri svojem delovanju ne omejuje nudenja pomoči le v korist svojih članov in včlanjevanja ne omejuje na območje delovanja), strokovnost, prostovoljnost in neplačljivost. Prav tako mora organizacija, ko že pridobi status po zgoraj navedenem zakonu, vsako leto izdelati poročilo in ga predložiti pristojnemu ministrstvu, ki tudi stalno preverja upravičenost statusa in lahko tudi izda odločbo o prenehanju tega statusa. Navedeni pogoji se npr. za ustanovitev društva in zasebnega zavoda ne zahtevajo, prav tako pa se lahko v takih pravnih osebah primeroma zasleduje le nudenje pomoči zgolj v korist svojih članov.
Vir: ministrstvo za finance
Če ima tisti, ki zbira denar, status humanitarne organizacije in se ta organizacija zapre, mora donatorjem vrniti denar v deležih, kot so jih nekoč nakazali. V primeru društva, ki je zbiralo denar za dečka Gala, ki ni imelo statusa humanitarne organizacije in v katerem naj bi za posojilo izginilo 30.000 evrov, je zato vprašanje, kaj se bo s tem denarjem zgodilo. Forbici je jasen: »To je tipičen primer, zakaj je dobro, da imamo vsa ta varovala pri humanitarnih organizacijah.«
Forbici svetuje, naj ljudje z donacijami za Gala malo počakajo: »Absolutno naj počakajo! Mi bomo v naslednjih minutah govorili z dečkovo mamo in ji bomo predlagali, da si nemudoma izbere humanitarno organizacijo, ki bo naredila sklic, na katerega bodo ljudje lahko donirali denar. Sklic lahko, denimo, Zveza prijateljev mladine naredi v eni uri. Kar koli bi ljudje donirali neposredno mami na transakciji račun, je predmet obdavčitve, ker se to šteje kot dohodek. Neobdavčena darila so namreč samo od zakonca, otrok in staršev. Vse drugo je obdavčeno. Je pa to odločitev matere, kam in na koga se bo obrnila.«
Po poročanju portala 24ur.com si je predsednica humanitarnega društva Maus Nataša Švikart od zneska, zbranega za operacijo šestletnega Gala, izposodila 30.000 evrov. Gal ima prirojeno deformacijo rok; da jih bo lahko zravnal in obračal, mora na operacijo v ZDA. Poseg stane 120.000 evrov, denar zbirajo od marca. Doslej je društvo Maus, kot navajajo na portalu 24ur.com, zbralo dobrih 62.000 evrov.
Potem ko je na spletu zakrožila vest o nepravilnostih, je predsednica društva pojasnila, da si je 30.000 evrov izposodila, in v izjavi obljubila, da bo denar vrnila v najkrajšem možnem času. Galova mama Nataša Vrbnjak Šteflič je proti Nataši Švikart podala kazensko ovadbo, še poroča portal.
Humanitarno društvo Maus je prav tako prekinilo zbiranje denarja za dečka. Telefonske linije, prek katerih se zbirajo donacije, bodo danes ukinjene. Vse donacije, ki se utegnejo še zbrati na računu društva Maus, bodo prenakazane dečkovi družini.
Potem ko je na spletu zakrožila vest o nepravilnostih, je predsednica društva pojasnila, da si je 30.000 evrov izposodila, in v izjavi obljubila, da bo denar vrnila v najkrajšem možnem času. Galova mama Nataša Vrbnjak Šteflič je proti Nataši Švikart podala kazensko ovadbo, še poroča portal.
Humanitarno društvo Maus je prav tako prekinilo zbiranje denarja za dečka. Telefonske linije, prek katerih se zbirajo donacije, bodo danes ukinjene. Vse donacije, ki se utegnejo še zbrati na računu društva Maus, bodo prenakazane dečkovi družini.
