Tiskane izdaje
Predlagane novosti
Po priporočilih NIJZ naj bi se uvedlo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke, ki bodo v letu 2019 dopolnili 3 leta starosti in odrasle, ki bodo v letu 2019 dopolnili 49 let.
Nadalje naj bi se financiranje cepljenja proti gripi za skupine z večjim tveganjem izenačilo z ostalimi cepljenji, ki jih v celoti plača ZZZS. Storitev in cepivo za kronične bolnike, starejše in nosečnice bi tako po novem plačal ZZZS.
S prvim januarjem 2020 bi se 5-valentno cepivo (davica, tetanus, oslovski kašelj, Hib, otroška paraliza) zamenjalo s 6-valentnim, ki bi vseboval še zaščito proti hepatitisu B. Proti slednjemu so zdaj otroci cepljeni s tremi odmerki pred in ob vstopu v šolo.
Nacionalna shema cepljenja bi se spremenila iz sheme 3+1 v shemo 2+1 (torej dva odmerka 6-valentnega cepiva v prvem letu starosti in en odmerek pri 12 mesecih starosti), brez dodatnih treh cepljenj proti hepatitisu B.
Cepilni program za učence, dijake in študente bi se spremenil tako, da bi se dodalo »mlade odrasle do dopolnjenega 26. leta starosti«. »S tem dodatkom bi izenačili pravice/obveznosti glede cepljenja šolajočih mladostnikov in študentov z enako starimi mladostniki in odraslimi, ki se ne šolajo in jim omogočili, da opravijo predpisana cepljenja do 26. leta starosti,« so pojasnili na NIJZ.
Zmanjševanje stroškov
Za to, da bi petvalentno cepivo nadomestili s šestvalentnim so se na inštitutut odločili na pobudo primarnih pediatrov. Pa tudi pregled programov cepljenja evropskih držav kaže, da le tretjina držav EU v nacionalnih programih cepljenja uporablja petvalentno cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in Hib. Večina jih uporablja šestvalentno cepivo. Poleg tega se v zadnjih letih vse več držav Evropske unije odloča za uporabo cepilne sheme 2+1.
Po izračunih NIJZ bi bilo cepljenje s šestvalentnim cepivom po shemi 2+1 stroškovno bolj učinkovito od dosedanjega programa. V prvih petih letih bi bil sicer strošek novega programa nekoliko večji, saj bi potekal dvojni program, vendar pa bi bili stroški programa cepljenja s šestvalentnim cepivom po shemi 2+1 na dolgi rok manjši.
Pri uvrščanju cepiv v program morajo na inštitutu upoštevati tudi praktični vidik in omogočiti čim manjše število obiskov v ambulanti z uporabo kombiniranih cepiv. S tem razbremenijo izvajalce cepljenja, saj ne bo potreben en dodaten pregled pred cepljenjem. Poleg tega razbremenijo tudi otroke, ki jim bodo na ta način prihranjene štiri aplikacije cepiv.
»Optimalno je tudi, da cepimo otroke v najnižji možni starosti, ko so sposobni imunskega odziva na cepivo za zaščito in preden jih bolezni ogrožajo, zlasti, če cepivo nudi dolgotrajno zaščito,« argumentirajo svojo odločitev na NIJZ. Dodajajo, da bodo z zgodnejšo zaščito proti hepatitisu B zaščitili otroke v najranljivejšem obdobju, ko je ob morebitni okužbi s o boleznijo tveganje za razvoj kronične okužbe najvišje. Po njihovem mnenju je uvedba šestvalentnega cepiva v program tudi priložnost za izboljšanje precepljenosti proti hepatitisu B, glede na dosedanjo relativno visoko precepljenostjo s petvalentnim cepivom.
