Enako velja tudi za vstop NSi v vlado Marjana Šarca, kljub odgovoru predsednika vlade na grožnje Levice z odhodom. »Ko se ena pot zapre, se odpre druga,« je dejal Šarec, a sta nato obe strani poudarili, da ni nobenih konkretnih pogovorov. »Prepričan sem, da smo se pred enim letom pravilno odločili, da nismo šli v vlado. Tudi tokrat nima NSi nobenega namena vstopiti v vlado. Mi se intenzivno pripravljamo na naslednje volitve, da bomo oblikovali jasno alternativo tako levici kot desnici,« pravi Tonin, ki je doslej že večkrat jasno ponovil, da NSi ne bo vstopila v vlado.
S koalicijskim peterčkom pa so pripravljeni izpeljati nekatere projekte, na primer na področju zdravstva. Za odpravo čakalnih vrst bi bilo po mnenju NSi treba uporabiti vse kapacitete, ki jih slovensko zdravstvo ima, tako v javnih kot zasebnih ustanovah. »V tem smislu smo z ministrom (Alešem Šabedrom, op. a.) na isti valovni dolžini,« poudarja prvak NSi, ki napoveduje, da bodo takšen zakon pripravili sami. Če pa ga bo prej ministrstvo za zdravstvo, smo ga pripravljeni podpreti.
Tveganje manjše od priložnosti
Svojo sredinskost, ki so jo v NSi napovedali v začetku avgusta, bo stranka na novembrskem kongresu vpisala tudi v svoj temeljni program. »Temeljnim vrednotam se ne odpovedujemo, bodo pa novi poudarki,« pravi Tonin, ki v ospredje postavlja digitalizacijo, varstvo okolja kot vse pomembnejše področje in tudi migracije, kjer je njihova pozicija jasna – kdorkoli prihaja k nam v goste, se je dolžen prilagoditi našemu načinu življenja.
»Mi predstavljamo neko normalnost, neko normalno stranko, ki je pripravljena na konsenz in sodelovanje,« je poudaril Tonin, ki računa, da bo prav sredinskost stranke na prihodnjih volitvah prepričala dodatne volivce. Bazen volivcev, ki bi se jim lahko odrekli zaradi deklarativnega premika v sredino, se namreč zdi veliko manjši od bazena volivcev, ki bi ga lahko še dobili. Sredinski volivci, ki so na prejšnjih volitvah volili LMŠ, SMC in SAB, namreč ne veljajo za zveste volivce.