Ob zagotavljanju, da je Slovenija pripravljena, opozorila o zanemarjanju infrastrukture

Strokovnjaki zagotavljajo, da je slovenski zdravstveni sistem dobro pripravljen na zgodnje odkrivanje obolelih, slišati pa je bilo tudi opozorila o dolgoletnem zanemarjanju bolnišnične infrastrukture in pomanjkanju ustreznih kapacitet.

Sejo parlamentarnega odbora je zahtevala poslanska skupina SDS. Kot je ugotavljala poslanka Jelka Godec, pred sklicem seje namreč ni bilo ustreznih informacij in konkretnih odgovorov s strani vlade in pristojnih zdravstvenih organizacij. Veseli jo, da se je v minulih dneh to spremenilo, hkrati pa je opozorila na pomen močne koordinacije pristojnih služb in na prezasedenost bolnišničnih oddelkov že v primeru gripe.



Generalna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek je med izvedenimi ukrepi danes med drugim izpostavila priporočila za potnike, ki visijo na vseh vstopnih točkah v državo ter v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, z navodili pa so po njenih besedah seznanjeni tudi v pristaniščih in letališčih.
 

Zavodi imajo v primeru pandemije lastne načrte

»Zdravstveni delavci so dobili konkretne podatke. Vsi zavodi imajo lastne načrte v primeru pojava pandemije,« je pojasnila in dodala, da so poti ukrepanja v primeru suma na okužbo z novim koronavirusom zelo jasno določene. Po njenih besedah trenutno tudi ni nobene potrebe za dodatne ukrepe v šolah in vrtcih.

Predstojnica ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc je pojasnila, da so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana izvedli obširno izobraževanje zdravstvenih delavcev, imajo pa tudi ustrezen načrt, ki je po njenih besedah dobro služil v času pandemske gripe. V mariborskem UKC pa poleg zdravstvenih delavcev izobražujejo tudi ostalo osebje, na primer službo za čiščenje.

Tako Lejko Zupančeva kot direktor Klinike Golnik Aleš Rozman sta izpostavila zasedenost prostorov in pomanjkanje ustreznih kapacitet v primeru večjega števila obolelih. »V Sloveniji bo treba delati na bolnišnični infrastrukturi. Improvizacija ne more biti naš način dela,« je opomnil Rozman.


 

Tudi dvomi o verodostojnost uradnih podatkov

Poslanka NSi Tadeja Šuštar je v razpravi izpostavila hitro rast okuženih in širitev virusa zunaj Kitajske ter spraševala o pripravljenost slovenskega sistema, Branko Grims (SDS) pa je podvomil v verodostojnost uradnih podatkov in opozoril na vpliv koronavirusa na slovensko ekonomijo in turizem.

Andrej Rajh (SAB) je menil, da bi se s tako resnostjo kot o novem koronavirusu morali pogovarjati tudi o diabetesu in srčno-žilnih boleznih, ki nas po njegovih besedah dejansko ogrožajo. Poslanec LMŠ Robert Pavšič je ocenil, da je slovenska javnost ob trenutnih razmerah lahko mirna. Tudi Jani Möderndorfer (SMC) zaupa slovenskemu zdravstvu, javni mreži bolnišnic in stroki, da je pripravljena na vse podvige. Predsednik odbora in poslanec Levice Franc Trček je bil nekoliko kritičen do sklepov, saj da se predlagani sklepi po besedah vabljenih na odbor že izvajajo.
 

Pomembno je obveščanje

Odbor je sicer s prepričljivo večino sprejel sklepe, s katerimi je vladi in ministrstvu za zdravje predlagal, da poročata in seznanjata javnost o potrjenih okužbah z novim koronavirusom in z njim povezanih izvedenih aktivnostih. Predlaga jima tudi, da koordinirata aktivnosti v primeru potrebe po vzpostavitvi dodatnih kapacitet za obolele za novim koronavirusom.

Odbor še predlaga, da vlada in ministrstvo o postopkih varovanja pred prenosom virusa ter o znakih obolelih nemudoma obvestita vse izobraževalne ustanove, bolnišnice, domove za starejše, občine ter vse ustanove, kjer se zadržuje večje število oseb in lahko hitreje pride do prenosa virusa.