Tiskane izdaje
Celje – Mestni park bo do konca leta bogatejši za mešani drevored s 77 lipovci in osmimi navadnimi divjimi kostanji. Čeprav so nekateri že opozarjali, da je odločitev občine, da posadi sto rdečecvetnih kostanjev, slaba, saj bodo zagotovo zboleli, je občino prepričal šele Gozdarski inštitut Slovenije.
Občina je še konec oktobra trdila, da je izbira rdečecvetnega kostanja prava; za ta drevesa so se odločili na podlagi mnenja arboristke Tanje Grmovšek. Že julija pa je Nacionalni inštitut za biologijo na divjih kostanjih v Ljubljani potrdil bolezen kostanjev bakterijski skorjemor. Gozdarski inštitut Slovenije predvideva, da se bo bolezen razširila in povzročila propadanje te vrste dreves. Zato so si na občini premislili: »S predstavniki celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) smo sprejeli kompromis in se dogovorili, da bomo drevored zasadili s 77 lipovci in osmimi navadnimi divjimi kostanji.« Z ZVKDS so septembra razložili, da so bili divji kostanji v 19. stoletju slogovna značilnost mestnih parkov, zdaj so občini sporočili, da so bili mešani drevoredi značilni za širše območje Štajerske v 19. in začetku 20. stoletja, ponazarjali so kulturni boj med Nemci, ki so sadili kostanje, in Slovenci, ki so sadili lipe.
Prejšnja opozorila stroke
Divje kostanje sta doslej najbolj napadala listna sušica in kostanjev listni zavrtač. Robert Hostnik iz celjske enote zavoda za gozdove je zato že v začetku oktobra podvomil o smiselnosti njihove vnovične saditve: »Na neprimernost ponovne zasaditve divjega kostanja pri obnovi drevoreda kažejo tudi mlada drevesa divjega kostanja, ki so bila pred nekaj leti posajena v mestnem parku. Na vseh je že prisotna listna sušica.« Na to je opozarjala tudi Irena Ašič, ki je z odločitvijo, da bodo v drevoredu lipovci, zadovoljna: »Če že mora biti drevored, je to dobra odločitev. Gre za avtohtono rastlino. Vsekakor je bolje imeti rastlino, ki ne umira.«
To bi se s kostanji zagotovo zgodilo, je občini v strokovnem mnenju zapisal prof. dr. Dušan Jurc. Kot so sporočili z občine, je Jurc poudaril, da o bolezni še ne vedo veliko, da ni znano, kako se širi, da pa ni nobenega kemičnega sredstva, s katerim bi jo lahko zatrli.
Bukev rešena
Novi drevored bodo zasadili ob novonastajajoči pešpoti s kolesarsko stezo. Stezo so sprva nameravali urediti tik ob nekaterih drevesih, tudi ob mogočni bukvi, pri čemer bi najverjetneje poškodovali korenine in bukev bi propadla. Ašičeva se je v znak protesta usedla pod drevo in zahtevala, da stezo umaknejo. To se je tudi zgodilo, stezo so umaknili za približno dva metra.
