Tiskane izdaje
2,2 milijarde ljudi uporablja facebook
Četrtega februarja 2004 je Mark Zuckerberg, takrat študent Harvarda, ustvaril spletno stran thefacebook.com. Dostop do družabnega omrežja, ki je bilo najprej namenjeno le študentom njegove univerze, je kmalu omogočil vsem študijskim kolegom v ZDA: v manj kot letu dni se je registriralo milijon ljudi. Potem ko je septembra 2006 odstranil člen »the« in vstopne ovire za vse zemljane, starejše od trinajst let, je število uporabnikov še bolj strmo naraščalo. Danes uporablja facebook 2,2 milijarde ljudi. Dokaj nepredstavljiva številka za projekt, ki je bil sprva mišljen kot stran, prek katere bi harvardski študentje ocenjevali, katera študentka se jim zdi privlačnejša.
Milijoni in milijarde
»Ko sem naredil facebook, nisem hotel ustvariti globalnega podjetja. Spoznal sem, da smo na internetu lahko našli skoraj vse – glasbo, knjige, informacije – razen najpomembnejšega: ljudi,« je v kolumni Dejstva o facebooku, ki jo je objavil v časniku Wall Street Journal, zapisal Zuckerberg.
»Spoznal sem, da smo lahko na internetu našli skoraj vse – glasbo, knjige, informacije – razen najpomembnejšega: ljudi.«
Mark Zuckerberg
Mark Zuckerberg
Facebook se je v petnajstih letih močno spremenil. Verjetno se redkokdo spomni, da je klepetalnik za zasebne pogovore nastal leta 2008, da se je možnost všečkanja objav pojavila leto zatem in da so se nam oglasi med novicami začeli prikazovati leta 2012. Ko je Lady Gaga pred devetimi leti prva presegla mejo desetih milijonov oboževalcev na tem družabnem omrežju (to ji je uspelo le nekaj dni pred Barackom Obamo, takratnim predsednikom ZDA), so se nam številke zdele nepredstavljive; danes niso nič posebnega. Na vrhu seznama strani z največ sledilci je – facebook. Ima jih 213 milijonov, sledita Samsung in Cristiano Ronaldo s 159 oziroma 122 milijoni.
FOTO: Justin Sullivan/AFP
Hkrati z mejnikom Lady Gaga so se tisti, ki so se otepali članstva na družabnih omrežjih, zavedeli, kako korenito so spremenila svet. Leta 2010 je v kinodvorane prišel film Socialno omrežje režiserja Davida Fincherja. Nominiran je bil za osem oskarjev, prejel pa tri. Zgodba prikazuje nastanek ter vzpone in padce facebooka, med drugim tožbo dvojčkov Camerona in Tylerja Winklevossa, ki sta Zuckerbergu očitala, da je ukradel njuno idejo. Pogodili so se za 65 milijonov dolarjev poravnave. Danes je Zuckerbergovo premoženje ocenjeno na 62 milijard dolarjev.
Pametni nakup
Še bolj kot omrežje so se spremenile uporabniške navade. Objavljanje fotografij je morda najboljši dokaz: včasih je to bil eden glavnih facebookovih adutov, danes pa večina verjame, da je za fotografije primernejši instagram. Zuckerberg in druščina se s tem ne obremenjujejo preveč, saj so instagram pred leti kupili, prav tako kot 77 drugih podjetij, med drugim aplikacijo za pošiljanje sporočil whatsapp in za navidezno resničnost specializirano podjetje Oculus VR.
A nobeden od teh nakupov in prevzemov v javnosti ni tako odmeval, kot so odmevali čedalje pogostejši spodrsljaji Facebooka. Zato bo zanj bržčas bolje, če bodo njegovi vodilni možje ob obletnici namesto kozarcev s penino vzeli v roke miško in tipkovnico, pametni telefon in beležko, kramp in lopato oziroma karkoli, s čimer bodo podjetje spravili v red. Za tem tehnološkim gigantom je namreč turbulentno leto, polno pubertetniških težav.
Pasti povezovanja
Lansko pomlad je zaznamovala največja Facebookova afera doslej. Žvižgač Christopher Wylie je razkril, da je britansko podjetje Cambridge Analytica zlorabilo podatke okoli 87 milijonov uporabnikov. Čeprav se je prvi mož podjetja pokesal pred senatnim odborom in še danes trdi, »da Facebook ne prodaja osebnih podatkov uporabnikov«, nad modrim logotipom ostaja senca dvoma.
Lansko pomlad je zaznamovala največja Facebookova afera doslej.
Kako ne bi, ko je bil škandal s Cambridge Analytico le eden v vrsti mnogih. Decembra je New York Times poročal, da je Facebook ostalim tehnološkim velikanom več let omogočal kršenje zasebnosti uporabnikov. Najostrejša je obtožba, da so Spotify, Netflix in Royal Bank of Canada lahko brali, pisali in celo brisali zasebna sporočila – torej tista, o katerih večina uporabnikov misli, da jih vidijo le oni in njihovi sogovorniki.
V kalifornijskem podjetju imajo težave tudi z nadziranjem sovražnega govora. Od zanikanja holokavsta (Zuckerberg, po poreklu Jud, ga je opravičeval, češ »da obstajajo ljudje, ki si nekatere stvari nenamerno napačno razlagajo«) do prepoznega ukrepanja ob izbruhih sovraštva; to je prestopilo mejo med navideznim in resničnim svetom. Hujskaštvo na facebooku je vodilo do krvavih protestov v Šrilanki, kjer so izgubili življenje trije ljudje. Še huje je bilo v Burmi. Tam je sovraštvo proti muslimanski manjšini Rohinga spodbudil niz lažnih objav, ki so pripadnike manjšine prikazovale v slabi luči.
Prihodki so lani presegli BDP Slovenije
Delnice Facebooka so uvrstili na borzo sredi maja 2012. Pred kotacijo je družba začela razkrivati poslovne rezultate. Leta 2012 je imela nekaj več kot pet milijard dolarjev prihodkov, kar je zadoščalo za 53 milijonov dolarjev čistega dobička. Skromen dobiček v letu uvrstitve je bil posledica enkratnih dogodkov. Leta 2011 je namreč dobiček Facebooka dosegel milijardo dolarjev. Prihodki in dobički vsa leta strmo rastejo. Tudi lani so se prihodki kot dobiček povečali za 37 odstotkov oziroma 38 odstotkov. Lanski prihodki so dosegli 55,8 milijarde dolarjev, torej desetkrat več kot leta 2012, ko so v lastništvo lahko vstopili mali vlagatelji. Prihodki Facebooka so lani presegli BDP Slovenije. Čisti dobiček je lani dosegel kar 22 milijard dolarjev. Cena delnic po uvrstitvi na borzo ni bila najbolje sprejeta, saj se je tečaj takrat lep čas sesedal. Že prvi dan je znašal 38,23 dolarja, kar je bilo bistveno manj kot v javni ponudbi. Na najvišjo vrednost so delnice zrasle julija lani, ko je tečaj dosegel 217,5 dolarja. Škandali so nato močno znižali njihovo vrednost, a letos je cena znova poskočila, ko je družba razkrila lansko poslovanje, ki kaže omejen učinek pretresov na poslovni rezultat. Manjša rast cene delnic od obsega poslovanja je posledica tega, da vlagatelji v nakupne odločitve že vključijo pričakovano rast poslovanja. K. L.
Delnice Facebooka so uvrstili na borzo sredi maja 2012. Pred kotacijo je družba začela razkrivati poslovne rezultate. Leta 2012 je imela nekaj več kot pet milijard dolarjev prihodkov, kar je zadoščalo za 53 milijonov dolarjev čistega dobička. Skromen dobiček v letu uvrstitve je bil posledica enkratnih dogodkov. Leta 2011 je namreč dobiček Facebooka dosegel milijardo dolarjev. Prihodki in dobički vsa leta strmo rastejo. Tudi lani so se prihodki kot dobiček povečali za 37 odstotkov oziroma 38 odstotkov. Lanski prihodki so dosegli 55,8 milijarde dolarjev, torej desetkrat več kot leta 2012, ko so v lastništvo lahko vstopili mali vlagatelji. Prihodki Facebooka so lani presegli BDP Slovenije. Čisti dobiček je lani dosegel kar 22 milijard dolarjev. Cena delnic po uvrstitvi na borzo ni bila najbolje sprejeta, saj se je tečaj takrat lep čas sesedal. Že prvi dan je znašal 38,23 dolarja, kar je bilo bistveno manj kot v javni ponudbi. Na najvišjo vrednost so delnice zrasle julija lani, ko je tečaj dosegel 217,5 dolarja. Škandali so nato močno znižali njihovo vrednost, a letos je cena znova poskočila, ko je družba razkrila lansko poslovanje, ki kaže omejen učinek pretresov na poslovni rezultat. Manjša rast cene delnic od obsega poslovanja je posledica tega, da vlagatelji v nakupne odločitve že vključijo pričakovano rast poslovanja. K. L.
