Tiskane izdaje
Mediji smo vsak mesec poročali o škandalih tega tehnološkega giganta, situacija pa je dosegla vrelišče 17. marca. Dva časnika z globalnim dosegom, Guardian in New York Times, sta objavila, da je podjetje Cambridge Analytica zlorabilo podatke 87 milijonov uporabnikov Facebooka za ameriške volitve leta 2016 v kampanji sedanjega predsednika Donalda Trumpa.
Zuckerberg se je pokesal pred senatnim odborom, a črn madež na modrem logotipu je ostal, v zraku pa je obviselo vprašanje, ki vse do danes ni dobilo odgovora: Komu Facebook posreduje naše osebne podatke? Marketinškim agencijam? Tajnim službam? Politikom?
Kaj je sovražni govor?
Le nekaj dni pred afero s Cambridge Analytico je Facebook dobil udarec z druge strani sveta. Oblast na Šrilanki ga je obtožila, da na svojih straneh ni preprečil širjenja sovražnega govora. Budistična večina se je spravila na muslimansko manjšino, na družbenih omrežjih so se hitro razširili sovražni pozivi, denimo »pobijte vse muslimane, ne prizanesite niti otrokom«, vse to pa je vodilo v proteste, v katerih so življenje izgubili trije ljudje.
To še zdaleč ni edini primer, ko so Facebooku očitali, da se prepočasi in premedlo odziva na lažne novice in sovražni govor. »Facebook se je spremenil v zver,« je dejal preiskovalec Združenih narodov, ki je proučeval burmanski genocid nad pripadniki manjšine Rohingja. »Postal je sredstvo za širjenje jeze in konfliktov.«
Da ima največje družbeno omrežje težave s tolmačenjem sovražnega govora, je morda najbolje pokazal Zuckerbergov odziv na (ne)cenzuro zanikanja holokavsta. »Sem jud in zanikanje holokavsta se mi zdi zelo žaljivo. Vseeno se mi ne zdi, da bi morala naša platforma takšne vsebine odstranjevati, saj obstajajo ljudje, ki si nekatere stvari nenamerno napačno razlagajo,« je dejal za spletni portal Recode.
87 milijonov facebookovih uporabnikov je bilo prizadetih v aferi Cambridge Analytica
Odhod iz Instagrama
Na facebooku niso lažne le novice, ampak tudi profili ljudi. Namen njihovih lastnikov je pogosto vplivati na odločitve, predvsem politične, drugih uporabnikov. To postane problem tudi drugih družbenih omrežij, še posebno twitterja. Da so ruski troli krojili izid ameriških volitev, ni nič novega, vse bolj pa postaja jasno, da je problem širši. Avgusta so s facebooka umaknili 652 lažnih uporabniških računov iz Rusije in Irana, ki so poskušali doseči politični vpliv v ZDA, Veliki Britaniji, na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki.
Dober mesec pozneje sta svoj odhod iz podjetja napovedala ustanovitelja instagrama Kevin Systrom in Mike Krieger. Kot razlog sta navedla, da spet želita obuditi svojo radovednost in ustvarjalnost, ki ju znotraj starševskega podjetja očitno nista imela zadosti. Njuna odločitev je časovno skoraj sovpadala z razkritjem, da so hekerji vdrli v najmanj 50 milijonov računov na facebooku. Izkoristili so pomanjkljivosti orodja view as (poglej kot), ki uporabnikom pokaže, kako njihov račun vidijo drugi.
Zadnje razkritje, ki Zuckerbergu povzroča sive lase, je poročanje New York Timesa, da je Facebook tehnološkim velikanom več let omogočal kršenje zasebnosti uporabnikov. Najostrejša je obtožba, da so Spotify, Netflix ali Royal Bank of Canada lahko brali, pisali in celo brisali zasebna sporočila. Ker so osebni podatki nafta 21. stoletja, ne bi bilo presenetljivo, če se bo niz razkritij nadaljeval tudi letos.
