V zadnjih nekaj dneh je policija kljub temu, da je bila razglašena velika požarna ogroženost, obravnavala več požarov in nedovoljenega kurjenja v naravnem okolju. Aleksandra Golec iz ljubljanske policijske uprave pravi, da je bilo v večini primerov ugotovljeno, da je do požarov prišlo pri sežiganju vejevja in drugega materiala pri različnih spomladanskih opravilih, posledično pa je to pomenilo veliko obremenitev interventnih služb, predvsem gasilcev in policistov, torej tistih, ki so zelo obremenjeni s preprečevanjem širjenja koronavirusa.
Robert Okorn iz Gasilske brigade Ljubljana potrjuje, da je bilo glede na število posredovanj na območju Šentviškega hriba delo gasilcev ob posredovanju pri požarih v naravi v zadnjem obdobju izjemno intenzivno. Prvič so posredovali v torek, 10. marca, ko so skupaj z domačimi prostovoljnimi gasilci iz PGD Šentvid pogasili požar na približno tristo kvadratnih metrih. Posredovalo je 27 gasilcev s šestimi vozili.
Goreča podrast in mešani gozd
Drugič so bili gasilci na delu 12. marca, ko je 28 gasilcev pogasilo gozdno podrast na površini okrog petsto površinskih metrov. Dva dni kasneje sta zagorela podrast in mešani gozd na dveh mestih nad šentviškim predorom. Požar so locirali s pomočjo brezpilotnega zrakoplova, zaradi težkega terena pa so se do njega prebijali zelo počasi. Z manjšimi vozili in ročnim orodjem je 34 gasilcev iz Gasilske brigade Ljubljana in štirih prostovoljnih operativnih gasilskih enot z devetimi vozili požar omejilo in tudi pogasilo.
Posredovanje gasilcev je bilo nato spet potrebno prejšnjo sredo, 18. marca, ko je požar nad Pržanom pogasilo kar 51 gasilcev iz gasilske brigade in štririh prostovoljnih enot. Očividci so takrat poročali, da se je do težko dostopnega terena s Toškega čela po ozkem kolovozu prebijala 16-tonska gasilska cisterna, ki so ji na nekaterih mestih pot morali dobesedno izkrčiti.
Štirje požari v dveh dneh
Med četrtkom in petkom, 19. in 20. marcem, so bili gasilci kar štirikrat na zelo zahtevnem delu. Ob pomoči družbe Dars so uporabili vodo iz rezervoarja za šentviški avtocestni predor, pri polaganju cevovoda pa sta jim s svojimi traktorji pomagala tudi dva domačina. Najbolj obsežno interveniranje je bilo v petkovih popoldanskih urah, ko so gasili nad Guncljami, v bližini nekdanjega smučišča. Zaradi vetra se je požar hitro širil po hribu navzgor, zato so poleg več gasilskih enot za pomoč pri gašenju aktivirali helikopter Slovenske vojske.
Za dobavo gasilne vode na požarišče so uporabili tudi traktorje s večjimi plastičnimi cisternami. Bazen za polnjenje helikopterske vreče za gašenje požara so postavili na nogometnem igrišču Škofijske gimnazije v Šentvidu. Helikopter je gasil notranji del požara in opravil 21 naletov oziroma odmetov vode. Pri gašenju je bilo na delu 90 gasilcev in 19 vozil. Policija pa ta požar zaradi pogostosti dogodkov na tem območju preiskuje kot sum požiga.
Velika požarna ogroženost naravnega okolja
Po gašenju so gasilci požarišče še večkrat preventivno pregledali, ob pojavu dima so prekopali in zalili posamična požarišča. Robert Okorn pravi, da je bil dostop do požarišč težak in zahteven tudi za gasilska vozila, vendar so zadevo zaradi izkušenosti ter tudi iznajdljivosti voznikov uspešno reševali.
Razglas o veliko požarni ogroženosti naravnega okolja še vedno velja, tako da so prepovedane vse aktivnosti ali dejanja, ki lahko povzročijo požar. Veter pa v takšnih primerih povzroča še intenzivnejše širjenje požarov.