- Tudi pri izvajanju pomoči na domu pomanjkanje zaščitne opreme in strah pred okužbo.
- Veliko svojcev je prevzelo večje breme skrbi za starejšega družinskega člana.
- V Sloveniji prepočasi in premalo odločno širimo in spodbujamo skupnostne oblike.
Storitev trenutno prejema okoli 3800 uporabnikov, opažajo pa, da se njen obseg znova povečuje. Kdaj se bodo omejitve na tem področju sprostile in bodo oskrbo na domu lahko prejemali vsi, ki so prijavljeni? Na ministrstvu za zdravje pravijo, da so v fazi sproščanja posameznih ukrepov za obvladovanje okužbe s covidom-19. Pozorno bodo spremljali epidemiološko sliko po do zdaj sproščenih ukrepih in skladno s tem izvajali nadaljnje aktivnosti. Dodajajo, da sicer pomoč vsi, ki jo potrebujejo, tudi prejmejo.
Kdaj znova o dolgotrajni oskrbi?
3800
uporabnikov trenutno prejema pomoč na domu
uporabnikov trenutno prejema pomoč na domu
Ali je morda znano, kdaj bo vlada začela ponovno razpravljati o zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je v pripravi že več kot 15 let, predlog zakona pa je bil pred menjavo vlade pripravljen za javno obravnavo? Na ministrstvu za zdravje so odgovorili, da je zakon ena izmed prednostnih nalog tudi te vlade, aktivnosti, povezane s pripravo zakona, pa vseskozi potekajo, vendar trenutno še ne morejo govoriti o končnem predlogu, ki bi ga lahko obravnavala vlada. Pričakujejo, da bodo po koncu epidemije že bližje končni obliki zakonskega predloga.
Čakajoč na Godota
V obdobju od leta 2006 do danes, ki so ga Mateja Nagode, Nadja Kovač, Lea Lebar in Andreja Rafaelič, raziskovalke z inštituta za socialno varstvo, v monografiji Razvoj socialne oskrbe na domu: od besed k dejanjem poimenovale »čakajoč na Godota«, saj ga zaznamuje razkorak med besedami in dejanji, Slovenija ne uresničuje strateške vizije in ne skrbi dovolj za modernizacijo pomoči na domu, ugotavljajo avtorice v monografiji, ki jo je izdala Fakulteta za socialno delo.
Poudarjajo, da pri nas prepočasi in premalo odločno širimo in spodbujamo skupnostne oblike, predvsem oskrbo na domu. Socialna politika bi se čim prej morala lotiti reforme zakonodaje, ki ureja pomoč na domu, da bo finančno in organizacijsko vzdržna in bo zadovoljevala potrebe prebivalcev. Pri tem pa se ne sme dodatno obremeniti uporabnikov in občin, treba je vključiti predvsem nove državne vire, so prepričane raziskovalke.
Menijo, da je takšna reforma smiselna v okviru predvidenih sprememb v zadnjem predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta predvideva postavitev enotne vstopne točke in financiranje ocene potreb oziroma upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in priprave osebnega načrta kot univerzalne pravice za vse zavarovance oziroma za vse, ki bodo oddali vlogo za oceno upravičenosti.
Ta zakon pa zagotovo ne bo odgovoril na vsa vprašanja pomoči na domu, menijo raziskovalke z inštituta za socialno varstvo. Še posebno to velja za uporabnike, ki do storitev in dajatev po zakonu o dolgotrajni oskrbi ne bodo upravičeni in jih je po njihovih trenutnih ocenah približno dve tretjini. Menijo, da je treba prenovo pomoči na domu uskladiti s celotnim področjem socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, sploh če želimo v Sloveniji organizirati celostno in integrirano oskrbo, ki daje prednost oskrbi na domu, in umestiti uporabnika v središče oskrbe ter hkrati omogočiti varno in kakovostno življenje njegovemu neformalnemu oskrbovalcu.