Domovi so v času epidemije postali žarišča okužb, ne le v Sloveniji, tudi drugod po Evropi, je izpostavila Petra Prešeren iz pisarne evropskega parlamenta v Sloveniji, ki je vodila razpravo. Pandemija je starejše prizadela huje kot druge, ne le zato, ker pri njih obstaja večja verjetnost za težji potek bolezni, ampak tudi zato, ker so bili med izolacijo odrezani od svojih bližnjih. Težje so prihajali do informacij, številni so tudi opozarjali, da so jim kršene pravice do zdravstvene oskrbe.
· V Sloveniji je bilo med umrlimi zaradi koronavirusa 80 odstotkov starejših.
· V evropskih državah je bilo med smrtnimi žrtvami od 30 do 60 odstotkov starejših.
· Po novih smernicah bo v javnih domovih za starejše na voljo od 500 do 600 postelj manj.
· V evropskih državah je bilo med smrtnimi žrtvami od 30 do 60 odstotkov starejših.
· Po novih smernicah bo v javnih domovih za starejše na voljo od 500 do 600 postelj manj.
V Sloveniji je pandemija razgalila večletno zanemarjanje tega področja, v katerega je bilo premalo vlaganja, je poudarila Petra Prešeren. Evropska komisija je pred kratkim opozorila, da ima Slovenija omejene možnosti za soočanje z novim koronavirusom v domovih za starejše, ki jih je virus najbolj prizadel, tudi zato, ker še nima zakona o dolgotrajni oskrbi. Našo državo je zato pozvala, naj okrepi svoja prizadevanja na tem področju. To je pomemben poziv ob nedavni napovedi direktorice evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje nalezljivih bolezni, da ni vprašanje, ali bo prišel drugi val, ampak kdaj in kako velik bo. Ali bo ob morebitnem drugem valu kaj drugače in kako do sredstev, ki jih namenja EU na tem področju?
Sociala je sledila navodilom zdravstva
Na vprašanje, zakaj so vztrajali pri odločitvi, da starejši, ki so zboleli zaradi koronavirusa, ostajajo v domovih, je Cveto Uršič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) odgovoril, da je v času epidemije v domih za starejše ključno odgovornost prevzelo zdravstvo. Sledili so navodilom zdravstva. Strinja pa se z vsemi pripombami, ki jih imajo različne nevladne organizacije, da so bili ukrepi boleči, na primer, da se nekdo, ki ima težko motnjo v duševnem razvoju, ne more srečat s svojci. Zato so prejšnji teden poslali zato novo navodilo v domove, kjer so priporočali, da se odprejo in postopoma začnejo sprejemati nove stanovalce, ki jim je znova omogočeno prosto gibanje v domu in zunaj. Znova so omogočeni tudi obiski, pri čemer naj bo upoštevana zasebnost. Ob vsem tem pa so domovi dolžni upoštevati vsa navodila zdravstvene stroke, je poudaril.
Po njegovem so z ukrepi preprečili še več smrti, zaveda pa se, da je ob tem prihajalo tudi do hudih socialnih in osebnih stisk tako zaposlenih, kot tudi stanovalcev in njihovih sorodnikov. Pred morebitnim novim valom so se zato marsikaj naučili, predvsem pa bo treba v prihodnje kaj vprašati tudi starejše ter ob zdravstveni tudi socialno stroko, saj ne more ena prevladati nad drugo.
Dejal je še, da v Sloveniji zadnja leta ni bilo posvečeno dovolj skrbi starejšim oziroma spodbujanju tega, da bi ljudje ostajali čim dlje v domačem okolju. Prvi osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi je bil napisan že leta 2010, ko je bil tudi v javni razpravi, pa še do danes žal ni bil sprejet. Več let ni bil zgrajen noben javni dom za starejše. Upa in želi, da bi v mandatu te vlade sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi in zgradili kakšen dom za starejše.
Okužene stanovalce bi morali ustrezno izolirati
Valerija Lekić Poljšak, direktorica Doma starejših občanov Črnomelj in predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), je izpostavila, da so ves čas opozarjali, da v domovih ne morejo poskrbeti za stanovalce, predvsem zaradi tehničnih in kadrovskih težav. Zahtevali so, da bi dosledno osamili vse stanovalce s koronavirusom izven domov. Skladno z veljavno zakonodajo bi morali biti stanovalci s koronavirusom izolirani na ustrezen način. Tako bi preprečili širjenje okužb in zagotovili, da se okužba ne bi širila med zdravimi stanovalci.
Poudarila je, da je bilo v domovih zaposlenim, stanovalcem in svojcem zelo težko in jim je še danes. Potrebno se je pripravljati, izobraževati in razlagati, in to v nenehnem strahu, da pride do okužbe v posameznem domu. V nekaterih domovih, kjer so prve primere okužbe izolirali in okužene stanovalce premestili, se okužba ni razširila. O očitkih, da so v domovih delali sezname, katere stanovalce bodo poslali v bolnišnico, in katere ne, je dejala, da so bile takšne interpretacije, res pa so obstajala določena navodila in algoritmi za obravnavo stanovalcev v primeru izbruha covida-19. Glede rahljanja ukrepov je dejala, da je le nekaj domov že pripravljenih na sprejem novih stanovalcev. Po novih smernicah bo v javnih domovih na voljo od 500 do 600 postelj manj.
Počasna evropska administracija
Dr. Milan Brglez, evropski poslanec (S&D), je sodeloval s skupini evropskih poslancev, ki je naslovila vprašanje evropski komisiji o kršenju pravic starejših med pandemijo, tudi zaradi najdenih mrtvih stanovalcev domov v Španiji in neustreznem ravnanju v Milanu. Povedal je, da evropska administracija na takšna problematična vprašanja dolgo odgovarja. Zaradi tega bo komisija pozneje izdala poročilo o vplivu demografskih sprememb in zeleno knjigo o staranju, ki sta strateška osnova za nadaljnje korake v Evropi, čeprav bi bilo to zaželeno čim prej. Danes so namreč pristopi na tem področju precej neenotni. V ozadju so starizem in staromrzništvo, česar družba do zdaj ni ozavestila, in diskriminacija starejših, je poudaril. Slednja je zakoreninjena do določene mere tudi v zdravstveni stroki, saj pozna primere, ko starejšim v določeni starosti več ne pripadajo določena zdravila. Pri nas ali drugje je treba preprečiti, da bi se to dogajalo, je dejal dr. Brglez.
»Pri nas je težava, da se o črpanju evropskega denarja običajno odloči sedanja vlada za naslednjo. Slovenski politični problem je, da se o tem ne znamo bolje dogovoriti.«
Milan Brglez
Milan Brglez
Brglez je tudi član odbora za socialne zadeve v evropskem parlamentu, katerega amandma o nediskriminaciji starejših ne pride skozi proceduro: »Odbije ga politična skupina in cel parlament, ker se sprejema samo tisto, kar ni sporno.« Kot pravi, je to mogoče prebiti samo z ustreznim pritiskom, s tem se trudi platforma Age na evropskem nivoju. Evropska komisija se o tem sicer pogovarja, vendar pa se to ne pozna v dokumentih, tudi ne na simbolni ravni, pravi Brglez.
Nujna sprememba kadrovskih normativov
Predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden, ki je napovedala, da bodo po 20. maju o diskriminaciji in kršenju pravic starejših v Sloveniji obvestili evropsko komisarko za človekove pravice, je povedala, da tega še niso storili. Povedala je, da so na njihova pisma dobili nekaj formalnih odgovorov z ministrstva za zdravje, razžalostil jih je tudi odgovor iz kabineta predsednika vlade. V državnem zboru je bila nujna seja odbora za zdravstvo na temo dogajanja v domovih za starejše med epidemijo, predlagani so bili dobri sklepi, nobeden pa ni bil sprejet.
Opozorila je, da so bili med epidemijo dostojanstvo starejših in njihove pravice velikokrat kršene. Zdaj je čas, da naredimo konkretne spremembe na podlagi konkretnih izkušenj, ker zakona o dolgotrajni oskrbi žal še nekaj časa ne bo, je dejala. Poudarila je, da pričakujejo večjo odzivnost obeh ministrstev, ki skrbita za to področje, deljena skrb pa se kaže kot slabost. Zato se zavzemajo za oblikovanje samostojnega ministrstva za starejše. Poudarila je tudi, da je nujno takoj spremeniti kadrovske normative v oskrbi in zdravstveni negi, da bo na voljo več kadrov, ki bodo ustrezno skrbeli za starejše.
Črpanje evropskih sredstev je politična odločitev
Na vprašanje, kateri ukrepi so na voljo za boljše črpanje evropskih sredstev za področje starejših, je dr. Brglez odgovoril, da so v zadnjem času omogočili premikanje sredstev iz kohezijskega in regionalnega sklada v evropski socialni sklad. Od posamezne države pa je odvisno, kako sredstva premika iz enega v drug sklad in uporabi denar, ki ji ga še ni uspelo počrpati. Kot je poudaril, gre tu za dogovore med ministrstvi. Ugotavlja, da je prenos pristojnosti v zvezi z zakonom o dolgotrajni oskrbi z MDDSZ na ministrstvo za zdravje samo še dodatno zaustavil kakršnikoli pametno dejavnost na tem področju.
Oblikovati je treba operativni program za prihodnjo finančno perspektivo, kar je politična odločitev. Pri nas je težava, da se o tem običajno odloči sedanja vlada za naslednjo. Kot je dejal, je slovenski politični problem, da se o tem ne znamo bolje dogovoriti. Še posebno v času krize zaradi koronavirusa bi potrebovali dolgoročnejše načrte, opozarja dr. Brglez.