Tiskane izdaje
Če boste v cepilnih knjižicah našli dva vpisa cepljenja proti ošpicam (cepljenje z dvema odmerkoma naj bi zagotavljalo do 99-odstotno zaščito in bilo dosmrtno) ste na varni strani, sporočajo strokovnjaki. Vsi ostali, ki svojega cepilnega statusa ne poznajo in niso prepričani, da so zaščiteni, pa naj se cepijo, poudarjajo.
Koliko ljudi pa v Sloveniji, kjer smo obvezno cepljenje uvedli leta 1968, ni zaščitenih? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ocenjujejo, da razmere niso kritične: »Glede na relativno dobro precepljenost v preteklih desetletjih menimo, da je zaščita pred ošpicami v Sloveniji relativno dobra, seveda pa tudi pri nas obstajajo 'žepi', kjer je precepljenost (zaščita) nižja in s tem možnost za širjenje ošpic večja.«
Pomembna celična imunost
Tudi Marko Pokorn, pediater, infektolog in strokovni direktor Pediatrične klinike poziva ljudi, ki nimajo podatka kolikokrat so bili cepljeni, da se cepijo. Pravi, da doza cepiva, ki bi bila morda dana preveč, ne bo škodovala.
Testiranj glede na prisotnost protiteles proti ošpicam ne priporoča: »Imunosti ne zagotavljajo zgolj protitelesa, pač pa je pomembna še celična imunost, ki pa je rutinsko ne moremo testirati.« Tudi sam se je leta 1995 preventivno vnovič cepil (morda torej tretjič), četudi se je po testiranju kasneje izkazalo, da je imel zadostno mejo protiteles.
Miroslav Petrovec, predstojnika mikrobiološkega inštituta je za Delo pred časom pojasnil, da je preverjanje protiteles smiselno, če je posameznik prepričan, da je bil cepljen proti ošpicam, pa je na primer izgubil cepilno knjižico. V primeru dokazila o prejetih dveh odmerkih cepiva, mikrobiološkega preverjanja statusa ne svetujejo in to ni potrebno. »Protitelesa proti virusu ošpic so namreč le eden od pokazateljev odpornosti proti okužbi z virusom ošpic. Obstaja namreč še tako imenovana celična imunost, ki jo dokazovanje protiteles ne more opredeliti in ima prav tako zelo pomembno zaščitno vlogo,« je podobno kot Pokorn pred letom povedal Petrovec.
V Sloveniji se pri ljudeh, ki imajo rezultate testiranja v mejnem območju ali negativne (obstaja pa verjetnost, da so bili cepljeni), najpogosteje odločijo za poživitveni odmerek cepiva.
Dvajset evrov za test
Titer specifičnih protiteles se na stroške zavarovalnice izvede le pred cepljenjem pri ljudeh z resno motnjo imunosti, nosečnicah in otrocih pod šestimi meseci starosti, vsi ostali pa ga lahko preverijo s samoplačniškim testiranjem. Zanj boste morali v enem od ljubljanskih laboratorijev odšteti 20 evrov. Zanimanje za tovrstno testiranje naraste ob pojavu izbuhov posameznih primerov bolezni, sicer pa je konstantno, so povedali v laboratoriju, kjer niso želeli biti imenovani.
Preberite še:
Izpoved obolele: Zaradi ošpic ob otroka
Izpoved obolele: Zaradi ošpic ob otroka
Samoplačniška testiranja izvajajo tudi na Inštitutu za mikrobiologijo in imonologijo ljubljanske medicinske fakultete ali v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), pri čemer morate vzorec krvi prinesti s seboj. Leta 2017 so na inštitutu opravili 48 samoplačniških testiranj, na NLZOH pa le eno.
Letos so v nacionalnem laboratoriju protitelesa IgG proti ošpicam določali pri 113 osebah. »Določali smo jih zaradi različnih vzrokov, kot so sum na okužbo ali kontakt s potrjenim primerom (v teh dveh primerih se delajo še drugi testi), preverjanje cepilnega statusa in drugo. Vzorce krvi za testiranje prisotnosti IgG protiteles proti virusom ošpic večinoma prejmemo iz ambulant primarnega zdravstva, kjer oseba opravi odvzem krvi. Tej ustanovi tudi pošljemo izvid in račun. Samoplačniki potem npr. v zdravstvenem domu poravnajo skupaj stroške testiranja in stroške odvzema krvi. Tako nimamo pregleda, koliko oseb se je testiralo samoplačniško,« so pojasnili v nacionalnem laboratoriju.
Možno je tudi, da oseba sama prinese vzorec in stroške poravna pri njih, a se te poti poslužujejo le redki. Cena določitve IgG protiteles proti ošpicam je 21,22 evrov.
