Ostanimo doma, da bodo lahko delali!

Čeprav krizne razmere trajajo že dobra dva tedna, se je težko navaditi na prazne ulice in ceste, na zaščitne maske na obrazih, ki jih bomo morda še nekaj časa nosili tudi po ublažitvi ukrepov za omejitev širjenja bolezni covid-19, na rokavice in na vsakodnevno štetje potrjenih okužb in smrtnih žrtev ter na ugibanje, kakšna bo recesija, ki že kaže zobe.



To so časi tesnobnosti, ki jih velik del državljanov, razen neodgovornih posameznikov, preživlja doma, drugi del prebivalstva pa mora svoje delo opravljati kot običajno, v strahu pred okužbo, zavedajoč se, da alternative nima. Veliko jih ostaja spregledanih.

Na primer smetarji. Njihov delovnik se ni prav nič spremenil. Vsako jutro, tako petkrat na teden, se iz baze odpravijo ob 5.30. »Naše delo v teh dneh ni nič težje, nasprotno, lažje je. Na cestah je namreč manj prometa, manj je kolesarjev in otrok, zaradi katerih moramo biti sicer še posebej previdni. Tudi smeti je manj, v šestnajstih letih, odkar delam v podjetju, jih še nikoli ni bilo tako malo. Pozna se, da ni dijakov in študentov, da je veliko lokalov in podjetij zaprtih. Zanimivo pa je, da se nabere res precej več bioloških odpadkov, ljudje so doma in očitno je, da precej več kuhajo kot običajno,« razlaga voznik tovornjaka Viljem Sokalič. Skupaj s sodelavcema, Razimom Mehmedovićem in Arnelom Nadarevićem, prazni smetnjake po prestolnici.



Edina sprememba je, da Voka Snaga zdaj zanje vsak dan priskrbi malico in vodo, da jim ponjo ni več treba v trgovino, in da so garderobe uredili na dveh različnih lokacijah. Ker je v njih manj gneče, je možnost prenosa virusne okužbe manjša. Zaščitno opremo imajo, maske, rokavice, v tovornjaku je tudi razkužilo. Da življenje tistih, ki so doma, teče brezskrbno, v 330-članski ekipi skrbijo še njihovi sodelavci v sektorju pitne vode in odpadnih voda. Do nadaljnjega je ukinjen kosovni odvoz, prav tako so zaprti zbirni centri, zato ideja, da bi prav zdaj temeljito pospravili klet ali podstrešje, v tem trenutku ni najbolj pametna.


 

Zdaj ni čas za strah

Stroji se niso ustavili niti v Ljubljanskih mlekarnah. Ob prihodu smo morali izpolniti poseben obrazec in odgovoriti na vprašanja o morebitnih simptomih bolezni covid-19, izmerili so nam telesno temperaturo, na obraz sva si s kolegom fotografom Leonom Vidicem nadela zaščitni maski in rokavice.



Takšna pravila veljajo za vse – za zunanje obiskovalce in ob prihodu v službo za vse zaposlene, z direktorjem Tomažem Žnidaričem vred. V proizvodnjo ne smemo, strogi higienski ukrepi, ki so za prehrambno proizvodnjo običajni, so zdaj še ostrejši.



Dostop je mogoč le na lokacijo, kamor na desetine cistern vsak dan pripelje mleko za predelavo. Varnostniki nam z laserskim termometrom spet želijo izmeriti temperaturo. Normalna je. Razmere so kot iz filma o znanstveni fantastiki. »Vas je strah?« vprašam. »Zdaj ni čas za strah, zdaj je čas za hiter odziv na spremenjene razmere in seveda za previdnost,« odvrne direktor in pripomni, da se tudi z masko na obrazu vidi, ko se človek nasmeji.

Razmere v družbi so se v trenutku postavile na glavo; čeprav delujejo v panogi proizvodnje prehrane, bodo namreč težave. Ljubljanske mlekarne izvozijo dobro polovico proizvodnje. So izvozile. Njihovi trije glavni izvozni trgi so tri turistične države – Grčija, Italija in Hrvaška –, kjer bo sezona očitno izgubljena. Četrtino prodaje so doslej realizirali s prodajo hotelom, restavracijam, barom in javnim ustanovam pri nas in na tem segmentu poslovanja je padec zaradi zaprtja ogromen.



To izgubo so na začetku kompenzirali z izjemnim porastom prodaje v trgovinah, ko so potrošniki ob napovedi omejevalnih ukrepov panično kupovali na zalogo, zdaj pa tega ni več. »Prodaja torej pada, stroški na drugi strani rastejo zaradi zaostritve higienskih zaščitnih ukrepov, višjih stroškov transporta, saj šoferji zahtevajo višja plačila, in reorganizacije odkupa mleka.«

Kupci pred tovarniško trgovino medtem potrpežljivo, večina z masko na obrazu, na varni medsebojni razdalji čakajo, da jim varnostnik razkuži roke in voziček pred vstopom v objekt.
 

Bojazen pred navalom upokojencev

Jutri bo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje več kot 623.000 upokojencem izplačal pokojnino za marec. Na Pošti Slovenije se bojijo gneče, zato prosijo, naj, če ni nujno, njihovih poslovalnic ne obiščejo že prvi dan izplačila pokojnin oziroma vsaj ne takoj zjutraj.



»Načeloma pa je v teh dneh manj dela, manj je plačil položnic in pisem, zato imamo v ekipi manj sodelavcev, v torek pa jo bomo okrepili,« napoveduje Goran Lazarevič, vodja pošte v ljubljanskih Mostah, ki obenem ugotavlja, da se je podvojila paketna dostava.



Poštne uslužbenke delajo v rokavicah, ljudje zunaj potrpežljivo čakajo na vstop v prostore.

Poštarji še vedno vsak mesec okoli 18.000 pokojnin dostavijo na dom. Ker se v sedanjih razmerah trudijo za čim bolj varen stik s prejemniki, bodo gotovino upokojencem predali v kuverti, denar pa bodo našteli prej za vsakega prejemnika posebej na pošti. Tako bodo preprečili, da bi se poštarji zadrževali pri upokojencih, ki sodijo v najbolj rizično skupino prebivalstva.

»S spoštovanjem omejitvenih ukrepov kažemo, da smo odgovoren narod, zato grem v službo manj zaskrbljen,« pravi poštar Sašo Vukosavljević, vojak rezervist. »Kot slišim, bodo pri vpoklicu zdaj upoštevali, kdo v tem trenutku dela in komu ni treba.«


 

Kupimo manj svežega kruha

Suzana Lukežič, poslovodkinja Žitove trgovine, se je za pusta, ko Evropa še ni klecnila pod covidom-19, našemila v zaščitno opremo. »Tedaj se mi je zdel to posrečen hec, zdaj je to postala realnost,« pravi. V trgovini po novem prodajajo tudi štiri vrste svežega kruha, ki ga po peki takoj avtomatsko ovijejo v plastično folijo, da bi se kupci počutili varnejše.



Navade potrošnikov so se v teh dneh sicer pomembno spremenile, ni več manjših vsakodnevnih nakupov, ni več hitrih skokov z mestnega avtobusa po sendvič ali burek, nihče ne pride v trgovino le po kruh. Tega nasploh prodajo manj. Manj prodajo tudi pekovskega peciva.

Podobno opažajo v Mercatorju. Kupci pridejo in nakupijo za teden, dva, morda več. Hit je spletna prodaja. Nekateri ob fizičnem obisku trgovine nakupujejo še za drugo družino. Starejših je manj, nosečnic, ki imajo prednost v prvih dveh urah po odprtju trgovin, skoraj ni. Glavni artikli, po katerih je največ povpraševanja, naštevajo v Žitu, so suhi kvas – na družbenih omrežjih mrgoli fotografij in receptov za peko kruha –, dobro se zato prodajajo moka pa tudi testenine, riž, polenta, mlevski izdelki, konzervirana hrana (ribe, golaž), otroška hrana, paradižnik, marmelade, vložena zelenjava, prepečenec, juhe …

Ljudje so razumevajoči, potrpežljivi, sami počakajo, da se trgovina izprazni, in vstopajo posamično, da v prostoru ni gneče. Kot pravi Renata Žagar, ki dela v Žitovi proizvodnji, s sodelavci razumejo, da ne morejo biti doma tako kot dobršen del prebivalstva.

V službo prihajajo s svojimi avtomobili, za krepitev imunske odpornosti zdaj dvakrat na teden dobijo sadje. Tisoč zaposlenih v proizvodnji in logistiki bo dobilo dodatek zaradi zahtevnejših razmer za delo.


 

Žrtev covida-19 tudi Petrol

V petek se je na primorski avtocesti zgodila prometna nesreča, zaradi katere je bila cesta v obe smeri zaprta kar devet ur. Dolgih zastojev ni bilo, saj prometa skorajda ni. To se močno pozna Petrolu, ki skoraj 60 odstotkov denarnega toka iz poslovanja ustvari s prodajo naftnih derivatov.

Družbi se je prodaja zmanjšala tudi v večini drugih segmentov. Zaprti so namreč vsi gostinski bari na njihovih prodajnih mestih, ne delujejo Fresh kotički za hitro pripravo hrane, zaprli so tudi pet prodajaln HopIN v mestnih središčih. Na vseh lokacijah je ukinjena priprava sveže hrane in pekovskih izdelkov Fresh, zaprte pa so tudi avtomatske avtopralnice, ročne avtopralnice in sesalniki ter celo stranišča. V skrbi, da se sveža živila ne bi kontaminirala, so ukinili vso samopostrežbo, prodajajo le predpakirana živila.

»Občutno manj je prodaje bencina, močno pa je poskočila prodaja kave za s sabo in majhnih stekleničk alkoholnih pijač ter piva in cigaret.« Glavni prodajni hit je ob zaprtih lokalih tako kava iz kavomatov, iz katerih pa so odstranili vse lončke. Ti so zdaj hranjeni v higiensko neprepustni embalaži.



Preizkusili smo, kako poteka nakup. Najprej smo si morali razkužiti roke, nato smo si nadeli rokavice za enkratno uporabo, iz embalaže, ki nam jo je pomolil prodajalec izza pulta, smo izvlekli lonček, podali so nam še pakirani sladkor in žličko, plačali smo z brezstično kartico na terminalu, ki leži zunaj pregrade, za katero stoji trgovec. Zaščitne pregrade so postavljene na prodajnih pultih po vsej maloprodajni mreži Petrola, v kateri je 509 prodajnih mest.

Velik izpad prihodkov ima Petrol tudi na bencinskih črpalkah ob italijanski meji, kjer so bili v preteklosti sosedje pomembni kupci cenejšega bencina, cigaret in alkoholnih pijač.
 

V Elesu v službi 14 dni dan in noč

Operaterji v Republiškem centru vodenja, ta je nekakšno srce slovenskega elektroenergetskega sistema in – poenostavljeno – skrbi za to, da imamo elektriko brez prekinitev, so zaradi covida-19 povsem spremenili delovne procese. Operaterji so razdeljeni v dve skupini in so v službi po 14 dni skupaj, ne smejo niti domov k družini, so pod stalnim zdravstvenim nadzorom.



Delajo, jejo, spijo, umivajo se v službi, dostopa do njih ni. Gre za ekipo skrbno izbranih elektroinženirjev, ki morajo biti psihično stabilni, zdravi, sposobni hitrega razmišljanja in sprejemanja odločitev. Prvo ekipo po dveh tednih zamenja druga, ki je bila medtem v samoizolaciji doma.