Po 14 letih brnijo stroji na trasi drugega tira

Začetek gradnje: Zakaj so potrebovali toliko časa? – Ali Italija lahko ovira gradnjo dodatnega tira?

Objavljeno
28. marec 2019 06.00
Posodobljeno
28. marec 2019 06.00
Venčeslav Thaler je lastnik zasebne modulne železniške makete Koseze. V Ljubljani 19.3.2019[Venčeslav Thaler.Modularna makete.železniška maketa.makete vlakov.Koseze] Foto Mavric Pivk/delo
Lokev – Šele 14 let po sprejetju vladne uredbe o državnem lokacijskem načrtu za projekt drugi tir in po dveh mesecih od uvedbe v delo so delavci Kolektorja CPG in Euroasfalta s težko mehanizacijo utrdili prve kilometre tras dostopnih cest do gradbišča drugega tira. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da delajo vse, da se bo leta 2025 vlak od Divače do Kopra pripeljal drugače, kot se je včeraj peljala sama s sodelavci.

Predstavniki ministrstva za infrastrukturo, 2TDK, DRI, SŽ in Luke Koper so od Divače do Kopra vozili tudi zgolj 20 kilometrov na uro. »Delavci SŽ delajo na meji zmogljivosti, da omogočijo pretovor takšnih količin blaga v naše pristanišče in da proge ni treba zapreti. Vsem, ki še vedno mislijo, da je ta proga dovolj dobra za prevoz toliko tovora, priporočam, da si jo pobliže ogledajo,« je dejala ministrica.

image
Ministrica Alenka Bratušek na ogledu proge Foto Boris Šuligoj


Včeraj je bil objavljen tudi razpis za izdelavo PZI in gradnjo dveh mostov (170 metrov) in galerije (45 metrov) nad dolino Glinščice. V torek je šla v vladno proceduro uredba o koncesiji za 2TDK. Ministrica je napovedala, da bo njeno ministrstvo do začetka poletja pripravilo strokovne podlage, ki bodo omogočile začetek umeščanja dodatne proge v prostor in dopolnitev DPN. Povedala je, da bo znova treba pridobiti okoljevarstveno soglasje in preveriti čezmejne vplive, ker pa gre za progo, ki bo šla po isti trasi kot sedanja, po njenem ne bi smelo biti preveč težav. Na vprašanje, ali Italija lahko ovira ali zavlačuje pridobivanje mnenj o čezmejnih vplivih, je odgovorila: »Italija je tudi pred sedanjim gradbenim dovoljenjem poskušala marsikaj, tudi ob slovenskih prizadevanjih za pridobitev posojila EIB, a so bili naši argumenti doslej prepričljivi. Ne želim si dodatnih zapletov, predvsem pa od slovenskih državljanov pričakujem, da delajo v korist slovenske države.«

23
je vseh dostopnih cest, in sicer v dolžini 20,6 kilometra

 

Potek trase »problem« šele dve leti


Pri izbiranju trase so pred več kot 15 leti obravnavali 17 različnih tras in aprila 2005, v času Janševe vlade, z uredbo o DLN potrdili aktualno. Tedaj sploh ni bilo govora o priključevanju italijanske proge na dvojni tir, pač pa je bila predvidena nova ločena proga od Trsta proti Sežani. Julija 2007 pa je Janševa vlada predlagala, da bi namesto ene proge po isti trasi gradili dva tira, ker bi se na progo Divača–Koper pri Črnem Kalu priključil tir iz Trsta. Junija 2009 je prometni minister Patrick Vlačič sklenil, da se proga razdeli na dva dela. Od Kopra do Črnega Kala bi potekala enotirna, od Črnega Kala proti Divači pa dvotirna. Toda februarja 2010 je Italija odstopila od priključitve svoje proge iz Trsta pri Črnem Kalu, zato so 14. oktobra 2010 v Sloveniji uradno ustavili postopek dopolnitve DLN v dvotirno progo.

image
Od Divače do Kopra se bo leta 2025 po tirih peljalo drugače, kot se pelje danes. Foto Uroš Hočevar


DLN so kasneje še dvakrat dopolnili. Prvega avgusta 2014 so uredbo dopolnili zaradi primernejše izvedbe dostopnih cest do trase. In 20. novembra 2015 so s spremembo DLN po kratkem postopku zmanjšali območje pri Srminu, kjer je koprska občina načrtovala prostorske ureditve lokalnega pomena. Šele leta 2017, ko so se začele razprave o zakonu o drugem tiru, a ta ni obravnaval trase, temveč način financiranja, je skupina nadpovprečno zainteresiranih nasprotnikov začela prepričevati slovensko javnost, da s traso ni vse v redu. Strokovnjaki so nam včeraj zatrdili, da so nekaj časa poskušali z argumenti pojasnjevati in ugovarjati nasprotnikom, vendar njihovih argumentov sploh ne upoštevajo. Če bi zdaj zaustavili gradnjo, bi nastala neprecenljiva škoda. Ne le da bi izgubili evropski denar, Luka Koper bi dokončno izgubila tekmo s Trstom, prometni tokovi bi še bolj obremenili Slovenijo z blagom za tržaško pristanišče in iz njega.