Tiskane izdaje
Odmeven nenapovedan februarski obisk Žana Mahniča kot podpredsednika komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb pri takratni šefici policije Tatjani Bobnar in direktorju Nacionalnega preiskovalnega urada Darku Muženiču, je bil izveden prav pod pretvezo, da policija sistemsko krši vpoglede v osebne podatke politikov.
Sledljivost vpogledov
Čeprav ima policija jasno sledljivost vsakega vpogleda, vodstvo policije je tudi pojasnilo, da je obstajala zakonska podlaga za morebiten vpogled (denimo že pri nadzoru cestnega prometa, ko ustavijo politika oziroma poslanca), pa Mahniča to ni pomirilo.
Od vseh očitanih kršitev so ugotovili le en nezakonit vpogled, ki pa ga je policija zaznala že sama in proti policistu uvedla postopek, je izpostavila informacijska pooblaščena Mojca Prelesnik. Iz dosedanji ugotovitev sicer izhaja sum nezakonite obdelave še treh policistov, a postopek še teče.
Prelesnikova je sporočila še, da je informacijski pooblaščenec (IP) februarja zoper policijo zaradi suma, da naj bi njeni zaposleni nezakonito vpogledovali v osebne podatke politikov, uvedel inšpekcijski nadzor, kjer preverja, ali so bili med 1. januarjem in 18. februarjem prek informacijsko - komunikacijskega sistema policije (ne)zakonito obdelovani osebni podatki 45 politikov, od tega 19 predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin.
Večinoma je šlo za vnose
Iz pridobljenih izpisov policije je razvidno, kateri zaposleni so obdelovali osebne podatke politikov ter kako (na primer vpisi, ažuriranja, vpogledi, ….). Osebne podatke 45 politikov je obdelovalo 700 zaposlenih na policiji. Eden od zaposlenih je obdeloval osebne podatke sedmih politikov, štirje zaposleni šestih politikov, sedem petih in osem zaposlenih štirih politikov. Ostali zaposleni so večinoma obdelovali podatke enega, redki pa tudi dveh ali treh politikov.
Osebne podatke posameznih politikov je sicer obdelovalo tudi več kot 50 različnih zaposlenih (administracija), daleč največje število obdelav pa je bilo v dnevnikih zabeleženih pri osebah, ki so bile deležne policijskega varovanja, in sicer z vnašanjem podatkov v evidence, kar pomeni zakonito obdelavo. Pri takem vnašanju podatkov se v policijske in druge evidence sploh ne vpogleduje, sama obdelava (vnos) pa se vseeno zabeleži v dnevniku in prikaže na izpisu.
Policija je pojasnila razloge obdelav – večinoma gre za vnose podatkov v evidence policije, nadzor državne meje, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter po zakonu obvezno zagotavljanje točnosti, ažurnosti in pravočasno uničenje ali blokiranje podatkov. Pravna podlaga za to obstaja in je šlo za obdelavo za zakonite namene, to je za opravljanje policijskih nalog.
Božični večer
IP je posebej preveril obdelavo osebnih podatkov poslanca Jožefa Horvata, ki je javno izpostavil, da naj bi policija na lanski božični večer pred polnočnico nezakonito vpogledovala v njegove osebne podatke, kar naj bi dokazovali izpiski, ki jih je prejel od ministrstva za notranje zadeve.
IP je ugotovil, da je policist PP Murska Sobota ob 23.24 uri na zaprosilo policijske patrulje v aplikacijo vpisal iskalne parametre za osebo z imenom in priimkom Jožef Horvat, saj je patrulja PP Murska Sobota izvajala terensko policijsko nalogo za konkretno osebo, zato je morala preveriti njene osebne podatke.
Pri takšni poizvedbi se na podlagi iskalnih parametrov imena in priimka iz centralnega registra prebivalstva in registra stalnega prebivalstva pridobijo osebni podatki o vseh osebah, ki ustrezajo iskalnemu parametru.
Iz policijskih dnevnikov tako izhaja, da je policist naredil poizvedbo po imenu in priimku Jožef Horvat, nato pa je iz nabora vidnih podatkov nadaljeval z obdelavo podatkov točno določenega Jožefa Horvata, ki ga je takrat dejansko obravnavala policija, to pa ni bil poslanec.
Horvat prepričan, da se ni prenaglil
Horvat je prepričan, da se s svojimi izjavami ni prenaglil. »Nikoli nisem govoril, da je šlo za nezakonite vpoglede,« je pojasnil na današnji novinarski konferenci NSi in se informacijski pooblaščenki zahvalil za opravljeno delo. Kot je še povedal, je sam opozoril na dostop do njegovih podatkov preko njegove EMŠO. »Kako bi si vi to drugače razlagali? Jaz iz tega ne vidim, da je kdo pogledoval, službeno, zakonito, po mojih podatkih preko imena in priimka,« je povedal Horvat.
»Ne pravim, da je kriv Marjan Šarec in njegovi sodelavci. Ugotavljam pa, da je bila v obdobju vlade Marjana Šarca, prav v obdobju, ko smo se pogajali za novo koalicijo, gostota vpogledov največja,« je dejal in dodal, da bi bilo prav, da informacijska pooblaščenka javno objavi končne rezultate nadzora, tako da bodo ljudje pomirjeni.
Šarec je medtem tvitnil, da je najmanj, kar pričakuje od Horvata, da se javno opraviči za besede, ki jih je izrekel o »Šarcu in pomagačih«. »Izkazalo se je, da je poskus ustvarjanja afere klavrno propadel,« je med drugim dodal.
Povezuje ju zgolj ista kombinacija
Vse te nadaljnje (podrobne) obdelave so se nato zabeležile zgolj v dnevniku obdelav, ki se nanaša na konkretnega Jožefa Horvata v policijski obravnavi, ki pa, kot rečeno, ni bil poslanec.
V primeru iskanja zgolj po imenu in priimku, se v torej dnevniku obdelava zabeleži pri prav vseh osebah s tem imenom in priimkom.
Prelesnikova je izpostavila še, da je bil poslanec Jožef Horvat v povsem enakem položaju kot vseh drugih 178, od skupno 180 Jožefov Horvatov v Sloveniji, saj je bil v policijskem postopku točno določen in identificiran Jožef Horvat, ki pa ga s poslancem povezuje zgolj ista kombinacija imena in priimka.
