Če plačajo 400 evrov, njihovih posnetkov ne bodo objavili, obljubljajo žrtvam. Za razpošiljanje uporabljajo tuje e-poštne račune, o katerih na odzivnem centru pogosto ugotovijo, da izvirajo iz afriških držav.
V zadnjem valu so uporabili dva bitcoin naslova:
1477K4LWQU6X9kXjpkbLcAyjVQ5spFdd6L
1ATRekEFnMKAZq9LwsvB6inY4n68GLYHm3
1477K4LWQU6X9kXjpkbLcAyjVQ5spFdd6L
1ATRekEFnMKAZq9LwsvB6inY4n68GLYHm3
Skozi ta dva naslova je do včeraj v šestih nakazilih šlo 2123 evrov oziroma 0,31 bitcoina.
Podobna izsiljevanja, ko so goljufi žrtve prek družbenih omrežij speljali in jih prepričali, da so se gole posnele (sextortion), so v Sloveniji prvič zaznali pred štirimi leti. Goljufi so morali iskati primerne žrtve na spletu in manipulirati s posnetki – večinoma privlačnih mladih žensk –, da so žrtve lahko kasneje prestrašili in izsiljevali za plačilo.
Tudi lažno izsiljevanje (fake sextortion) je danes vse pogostejše, a je poenostavljeno na preprosto sporočilo, kjer goljuf trdi, da je vdrl v vaš računalnik, nato pa vas je s kamero prenosnika posnel med ogledovanjem pornografskih vsebin. V eni od različic groženj so uporabili tudi gesla uporabnikov, ki so jih uporabljali na portalu linkedin. V njihovo bazo elektronskih naslovov in gesel so hekerji namreč vdrli leta 2012.