Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ostaja v obstoječi obliki

Sedanji sistem ostaja, predlog za preblikovanje so na koncu podprli le v LMŠ, SD in Levici.

Objavljeno
29. januar 2020 10.30
Posodobljeno
29. januar 2020 21.57
Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je na vprašanje, ali obžaluje, da niso poskušali najti soglasja med ministroma in pomiriti strasti, odgovoril z vprašanjem, ali bi zakon podprli, če bi soglasje dosegli. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Ljubljana – Državni zbor je z 51 glasovi proti zavrnil novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero bi preoblikovali dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Na koncu predlog ni dobil niti podpore vseh poslancev tistih skupin, ki so jo napovedovale. Poleg LMŠ so spremembo, s katero bi uvedli obvezni pavšalni prispevek v višini 32 evrov, podprli le še v SD in Levici.

»Prišli smo daleč, a so na koncu lobiji in zavarovalnice odigrali svojo igro,« je komentiral vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović, donedavni neformalni vodja koalicije v parlamentu, in spomnil, da so nekdanji koalicijski partnerji včeraj glasovali proti spremembam, ki so jih pred tem v parlamentarnem postopku že podprli. S tem je namignil na SAB, predvsem pa na SMC, kjer so opozarjali na nasprotovanje finančnega ministra Andreja Bertonclja, da bi proračun pokril morebitne izgube zdravstvene blagajne po prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na zavod za zdravstveno varstvo (ZZZS).

image
Za Židana bo glasovanje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tudi glasovanje o tem, v kateri politični skupini se stranka vidi v prihodnje. FOTO: Leon Vidic/Delo
Dva poslanca SAB sta se včeraj vzdržala, eden ni glasoval, dva sta bila proti. Tudi v SMC so že popoldne sporočili, da bodo proti nedodelanim spremembam, ki ogrožajo delovanje zdravstvene blagajne. »Nedopustno je, da naslednji vladi dopustimo nekaj, kar bo morala dobesedno popravljati čez noč in bo to njena prva naloga. Prav je, da se stvari urejajo sistemsko in celovito. Ne samo nekomu dati denar, ampak tudi povedati, kako naj z njim ravna,« je povedal poslanec SMC Jani Möderndorfer in nato zavrnil navedbe prvaka SD Dejana Židana, da bi lahko že to glasovanje pokazalo, da nastaja neka nova politična večina oziroma koalicija.

Če je tako, potem se mora SD zamisliti, saj je v prejšnjem mandatu glasovala proti enakemu predlogu, da rešitev ni sistemska, pa odgovarja Möderndorfer in dodaja, da se bodo v SD morali odločati, kaj pravzaprav zagovarjajo – všečnost ali varnost in vzdržen sistem. Tudi vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša, ki je napovedal, da bodo podpirali le celovite predloge ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je poudaril, da nekateri pač pretiravajo in da ni še nič dogovorjeno, a da bodo najverjetneje v pogovorih za novo koalicijo sodelovali. »Kaj se bo v teh pogovorih zgodilo, pa je težko napovedati,« je dodal Jurša.

Čeprav se je s sinočnjim glasovanjem zaključilo še eno poglavje ukinjanja dopolnilnega zavarovanja, ki ga je že leta 2003 napovedal minister Dušan Keber, pa so tako v LMŠ kot Levici že napovedali, da bodo s spremembami še poskušali, slednja še v tem mandatu. »Najprej bo treba opraviti pogovore, kakšni koraki so možni. Zagotovo pa še nismo vrgli puške v koruzo. Bitka je izgubljena, a vojna se šele začenja,« je napovedal koordinator Levice Luka Mesec.

Minister Šabeder poslancem pomahal s predlogoma zakonov

V nagovoru poslancev je zdravstveni minister Aleš Šabeder ponovil, da vztraja pri proračunski varovalki, ker noče ogroziti financiranja zdravstvenega sistema. »Ob hitrih parcialnih potezah je proračun za zagotavljanje kritja stroškov ob morebitni krizi minimalna varovalka, da se financiranje ne zruši,« je poudaril in poslancem pokazal zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o dolgotrajni oskrbi, ki so ga pripravljali na ministrstvu. Tudi ta naslavlja področja prispevnih stopenj in prispevnih osnov, pa tudi obseg in vsebino pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter postopke za njihovo uveljavljanje, vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa bi spremenil v vlogo aktivnega kupca. Po Šabedrovih besedah v predlogu manjkajo še nekatere politične odločitve, ki bi jih usklajevali s koalicijo, na primer omejitev o času in višini nadomestila za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, načinu opravljanja in vodenja ZZZS ter morebitni prevetritvi košarice pravic.